Z MIKRODOKAZILI HITREJE DO STROKOVNIH ZNANJ IN ZAPOSLITVE

V SRIP-u ACS+ aktivno podpiramo uvedbo mikrodokazil. Gre za strokovna potrdila, ki jih posamezniki pridobivajo skozi karierno ali drugo učenje, da dokažejo svoje obvladovanje določenih spretnosti, znanj ali veščin na posameznem področju. Pri tem jim znanja ni treba pridobivati z dolgotrajnimi akademskimi programi, ampak se z njimi zagotavlja hiter, ciljno usmerjen, prilagodljiv in učinkovit razvoj zaposlenih.

_{Mikrodokazila dokazujejo posebne strokovne veščine posameznika na določenem področju.}

Sodobni svet, kjer je včerajšnja novost jutri lahko že zastarela, od zaposlenih, podjetij in izobraževalnih ustanov zahteva nenehno in hitro učenje. Klasični akademski izobraževalni programi znajo biti včasih predolgi in neučinkoviti za te spremembe, zato se je zlasti med visokotehnološkimi podjetji, kot so Mozilla (projekt Open Badges), Hewlett Packard, Cisco, Siemens, idr. že pred časom pojavila zamisel o vpeljavi manjših poverilnic, ki jih je mogoče zložiti na kup in, ki dokazujejo posebne strokovne veščine posameznika na določenem področju. »Z mikrodokazili posamezniki ostanejo relevantni v svoji karieri, hitro pridobivajo nova znanja in spretnosti glede na potrebe podjetij oz. ustanov, v katerih so zaposleni ter se nenehno učijo. Delodajalci pa lahko z njimi učinkoviteje ocenijo spretnosti potencialnih kandidatov za zaposlitev, izboljšajo učinkovitost delovne sile in na ta način okrepijo svojo konkurenčnost,« prednosti uvedbe mikrodokazil navaja raziskovalec in predavatelj na številnih fakultetah in višjih šolah ter svetovalec na Znanstvenem in tehnološkem središču Rudolfovo dr. Krištof Debeljak, v SRIP-u ACS+ najbolj dejaven na tem področju.

_{Dr. Krištof Debeljak je velik zagovornik uvedbe mikrodokazil, saj gre za sistem usposabljanja zaposlenih, prilagojen potrebam gospodarstva.}

V Zahodni Evropi in ZDA so tovrstna izobraževanja za pridobitev ustreznih strokovnih znanj poznana že dalj časa. Številne izobraževalne ustanove in spletne učne platforme ponujajo posebne programe, da zadovoljijo povpraševanje po kratkih, ciljno usmerjenih tečajih, ki posameznikom zagotavljajo posebne veščine in znanja. »Ker Evropska unija spodbuja izobraževanje, usposabljanje in vseživljenjsko učenje za povečanje kakovosti in ustreznosti izobraževanja in usposabljanja, več evropskih univerz, izobraževalnih ustanov in spletnih platform sodeluje pri zagotavljanju mikrokreditov,« pojasnjuje dr. Debeljak in dodaja: »Ti programi pogosto pokrivajo širok spekter predmetov, vključno s tehnologijo, poslovanjem, zdravstvenim varstvom, itd. Nekatere univerze lahko po zaključku teh programov izdajo digitalne značke ali potrdila, ki jih lahko posamezniki kot mikrodokazila predstavijo v svojih življenjepisih ali poklicnih profilih.«

_{Podjetja, ki uporabljajo sistem mikrodokazil so bolj inovativna in prilagodljiva na tržne spremembe.}

V Sloveniji je vpeljava mikrodokazil še v povojih, a se z aktivnim delovanjem zagovornikov vzpostavitve tega sistema, kot je dr. Debeljak ter podjetij in združenj, kot je SRIP ACS+, počasi, a vztrajno začenja rojevati tudi zavedanje, da poleg klasičnega, akademskega izobraževalnega procesa potrebujemo tudi hiter, ciljno usmerjen in relativno enostaven sistem usposabljanja zaposlenih ali iskalcev zaposlitve, prilagojen trenutnim potrebam gospodarstva. Pri tem dr. Debeljak dodaja: »Uvedba mikrokrodokazil bo zagotovo pozitivno vplivala na trg dela. Zaradi mikrodokazil se bo povečala zaposljivost in zmanjšala vrzel strokovnih znanj. Organizacije, ki bodo imele tovrstni sistem vgrajen v strategijo razvoja zaposlenih, pa lahko konkurenčno prednost pridobijo tudi s privabljanjem vrhunskih talentov ter zagotavljanjem, da ima njihova delovna sila najnovejše veščine in znanja.« Takšna podjetja so zagotovo bolj inovativna in prilagodljiva, saj so se njihovi zaposleni sposobni hitreje odzivati na tržne spremembe, kar povečuje splošno agilnost in globalno uspešnost organizacij.

**** 

Dodatne informacije: SRIP ACS+, Erik Blatnik, 01/ 236 17 35, erik.blatnik@acs-giz.si 

_______________________________________________________________________________________________________________

Avtomobilska industrija v Sloveniji prispeva okvirno 10% k bruto družbenemu proizvodu ter več kot 20 % k slovenskemu izvozu, vsi člani SRIP ACS+ pa, vključujoč vsa področja mobilnosti, prispevajo k bruto družbenemu proizvodu več kot 17 %. Panoga ustvari 7,5 milijarde evrov letnih prihodkov. V slovenski avtomobilski industriji deluje več kot 100 dobaviteljev 1. in 2. nivoja in več kot 600 poddobaviteljev nižjih nivojev dobaviteljske verige. Poleg tega pa več kot 25 % vseh nagrajenih inovacij Gospodarske zbornice Slovenije izhaja iz avtomobilske industrije.