TUDI STAREJŠI NA PODEŽELJU POTREBUJEJO KAKOVOSTNO MOBILNOST
Na kratko o Zavodu Sopotniki
Sopotniki so neprofitni zavod, ki je nastal leta 2014 z namenom pomagati starejšim pri vključevanju v aktivno družbeno življenje. Ekipa v Zavodu šteje 20 sodelavcev, ki skrbijo za organizacijo in nemoten potek brezplačnih prevozov ter okoli 290 prostovoljnih voznikov. V 17 slovenskih občinah starejšim omogočajo, da se lahko udeležujejo kulturnih dogodkov, obiskujejo svoje prijatelje, gredo k zdravniku, v trgovino in podobno. Tako lahko samostojno in brez skrbi opravijo nujna opravila, pa tudi spletajo nova poznanstva in prijateljstva ter ohranjajo družabne stike s širšo okolico, ki jim je sicer brez avta predaleč in s tem nedosegljiva. Ker se Zavod ukvarja z mobilnostnimi rešitvami so od leta 2018 tudi član SRIP ACS+.
Zavod Sopotniki s svojevrstnim pristopom že 10 let starejšim riše nasmehe in veselje na obrazih.
Biti starejši izven velikih mest in nemobilen je včasih pravo breme. Kako boš prišel ob pravem času do zdravnika? Kako boš kupil in prevzel hrano in pijačo? Boš lahko obiskal prijatelje? Se z njimi poveselil v kinu, gledališču ali na večerji? In še in še. Vse to so vprašanja, ki si jih mlajši običajno ne zastavljajo. Starejši s še vedno živo željo in potrebo po aktivnem družbenem življenju, a obenem brez svojega prevoznega sredstva in razpoložljivega javnega prevoza, pa še kako.
Vse to je pred dobrim desetletjem opazil Marko Zevnik, ki se je dnevno vozil v službo iz Divače v Ljubljano. Bil je zelo mobilen in to so opazili tudi starejši, ki niso imeli svojega prevoza oziroma si tega niso mogli privoščiti. Veliko od njih ga je takrat prosilo, če bi jim lahko s prestolnice pripeljal najrazličnejše stvari ali jih kam odpeljal. In takrat je Zevnik spoznal, da je biti starejši in mobilen na podeželju res velik izziv. S prijatelji in somišljeniki se je odločil, da jim pomaga. Leta 2014 je tako v Sežani nastal neprofitni Zavod Sopotniki.
Direktor Marko Zevnik si želi, da bi način delovanja Sopotnikov zaživel tudi v tujini, kjer imajo starejši podobne mobilnostne težave kot pri nas.
Marko Zevnik, kako se spominjate začetkov Zavoda Sopotniki?
Ko sem videl in dojel, da so starejši brez prevoza ali dostopa do njega dobesedno ujetniki svojih domov, smo se s prijatelji takoj sestali in začeli iskati možne rešitve za ta izziv. Prvo vozilo smo kupili z lastnimi sredstvi, ustanovili zasebni zavod, natisnili plakate, prvo ekipo prostovoljnih voznikov pa poiskali med sabo ter seveda začeli delati. Že naslednji dan po tem je zazvonil telefon prvega uporabnika, zato smo vedeli, da delamo pravo stvar in od takrat zgodba kar raste.
V Sloveniji trenutno starejšim omogočate prevoze v 17 občinah. Katera pa je bila prva občina, ki jo je dejansko zanimal vaš koncept prevozov in vključevanja starejših v aktivno življenje?
Naš Zavod je bil kot pozitivna iniciativa uvrščen v nek zbornik dobrih praks trajnostne mobilnosti. Ta zbornik so dobile slovenske občine, da bi videle, kaj se v Sloveniji na tem področju dogaja. Prva občina, ki je pristopila do nas ni bila Sežana, kot bi si lahko marsikdo mislil in kjer imamo sedež Zavoda, ampak Sevnica. Čisto na drugem koncu Slovenije. Takrat nam je postalo jasno, da se moramo profesionalizirati, če želimo zagotoviti sistemski pristop k reševanju te problematike. Sam se ukvarjam z IT-jem, tako da smo tudi s pomočjo mojega znanja na tem področju razvili vsa orodja za načrtovanje prevozov, usklajevanje ter vodenje uporabnikov prevozov in prostovoljnih voznikov. Po Sevnici pa so potem sledile še ostale občine.
S katerimi besedami bi po 10 let delovanja in verjetno kopico izkušnjah najbolje opisali Sopotnike?
Naš zavod bi najbolje opisal s temi besedami – MOBILNOST, SOLIDARNOST in KAKOVOSTNA STAROST. Zakaj? Mi ne ponujamo le infrastrukturne rešitve, torej prevozov. Mi imamo tudi status organizacije v javnem interesu s področja socialnega varstva. Mobilnost namreč starejšim vliva tudi občutek svobode in zaradi tega si želijo novih doživetij in aktivacije. Z nami so se vozili tudi na tečaje, na filmske matineje, kulturne dogodke, ne samo v trgovino in k zdravniku. Celoten mobilnostni model pa temelji na solidarnosti, saj brez voznikov prostovoljcev ne bi mogli delovati.
Z zagotavljanjem prevozov so starejši bolj svobodni in mobilni, s tem pa tudi aktivni. A brez prostovoljnih voznikov Sopotniki ne bi mogli delovati. Solidarnost je zelo pomembna.
V čem ste posebni? Kaj je vaša inovativna prednost, tisto nekaj na kar ste še posebej ponosni?
Sopotniki smo v Sloveniji dvignili zavest, da je za mobilnost starejših na podeželju možno kakovostno poskrbeti na nek finančno vzdržen način. Od 0 do dobrih 5600 aktivnih uporabnikov smo prišli relativno hitro. Z določenimi lokalnimi partnerji in podjetniki, ki ponujajo storitve ali izdelke, ki jih naši uporabniki najbolj koristijo, denimo optike, prodajalne perila in podobno, smo se dogovorili, da imajo uporabniki pri njih popuste. S ponudniki imamo povezane sisteme, zato starejšim poleg rezervacije izdelamo še kupone za popuste pri naših partnerjih projekta. S prevozi pa smo vzpostavili tudi sodelovanje med občinami, lokalno samoupravo, organizacijami kot so Rdeči križ, centri za socialno delo, javni zavodi in podjetji.
Nekaj posebnega je v vas videla tudi Toyota, ki je prav tako članica SRIP ACS+, s katero dobro sodelujete zadnja leta. Kaj ste razvili za njo?
S Toyoto smo začeli sodelovati ob našem vstopu v SRIP ACS+ leta 2018, ko smo njenemu vodstvu takrat predstavili koncept Sopotnikov. Takoj so nas podprli. Ne le zaradi socialne note ampak tudi zaradi IT rešitev, ki stojijo v ozadju delovanja Sopotnikov. Zamislili so si t.i. aplikacijo Uber za podeželje in mi smo jim na podlagi izkušenj in IT rešitev, ki smo jih razvili v projektu Sopotniki, naredili željeno platformo. Imenuje se ToyotaGO, z njo lahko zdaj v izbranih občinah rezervirate prevoze na zahtevo, prilagojene vašim potrebam in željam, v vsakem trenutku. Projekt se je začel v Kočevju, zdaj je na voljo še v Komnu, Divači, Sežani in Hrpelje Kozini, uvajamo pa tudi 5 električnih kombijev v Triglavskem narodnem parku.
Dobrih 300 sodelavcev v Zavodu verjame, da so Sopotniki del mobilnostne rešitve prihodnosti, zato se bodo voznikom prostovoljcem kmalu pridružili še spremljevalci za druženje in pomoč starejšim.
Kako pa vam članstvo v SRIP ACS+ pomaga pri vašem razvoju? Zakaj ste njihov član?
S članstvom v SRIP ACS+ imamo predvsem možnost mreženja in spoznavanja novih poslovnih partnerjev. Nevladne organizacije, kot smo mi, je namreč težko priti v stik z velikimi in pomembnimi podjetji kot je denimo Toyota. Po navadi se to začne s pošiljanjem sporočil na nek splošen elektronski naslov in že tukaj je vprašanje, če to sploh pride kam naprej, do ustrezne osebe ali oddelka. In že to, da smo se lahko dobili na sestanku z vodstvom Toyote je bilo za nas nekaj neprecenljivega. Zaradi tega smo nato začeli kar velik razvojni napredek. Pomembni pa so tudi številni neformalni sestanki in dogodki, ki jih organizira SRIP ACS+, saj se na njih spoznamo z marsikaterimi potencialnimi partnerji, kjer skupaj razpravljamo in iščemo nove rešitve in prihodnje projekte.
Kje se vidite čez 5, 10 let? Kje bodo Sopotniki takrat?
Mi Sopotnike še vedno vidimo kot del mobilnostne rešitve prihodnosti, predvsem pa kot socialno storitev. Z njo omogočamo tudi mreženje našim starejšim prebivalcem, saj se ti velikokrat povežejo na določenih skupnih poteh, denimo, ko gredo k zdravniku in se dogovorijo potem skupaj tudi za druge aktivnosti, kot je obisk kina, gledališča, restavracije in podobno. Zdaj uvajamo dodatno storitev, kjer bo v vozilu poleg voznika prostovoljca še spremljevalec za druženje in pomoč starejšim. Želimo pa si tudi, da bi naš koncept izvozili v tujino, ker je tudi tam mobilnost starejših na podeželju oziroma na redkeje poseljenih področjih kar velik izziv.
****
Dodatne informacije: SRIP ACS+, Erik Blatnik, 01/ 236 17 35, erik.blatnik@acs-giz.si
_______________________________________________________________________________________________________________
Avtomobilska industrija v Sloveniji prispeva okvirno 10% k bruto družbenemu proizvodu ter več kot 20 % k slovenskemu izvozu, vsi člani SRIP ACS+ pa, vključujoč vsa področja mobilnosti, prispevajo k bruto družbenemu proizvodu več kot 17 %. V slovenski avtomobilski industriji deluje več kot 100 dobaviteljev 1. in 2. nivoja in več kot 600 poddobaviteljev nižjih nivojev dobaviteljske verige. Poleg tega pa več kot 25 % vseh nagrajenih inovacij Gospodarske zbornice Slovenije izhaja iz avtomobilske industrije.