SMO TEHNOLOŠKA GLASBENA ŠOLA
Na kratko o Zavodu 404
Mladinski tehnološko-razvojni center Zavod 404, ki letos praznuje 10 let delovanja, otrokom v vrtcih, osnovnih in srednjih šolah ter mladim na fakultetah ponuja možnosti za razvijanje praktičnih tehnoloških in tehničnih veščin. 9 redno zaposlenih in 40 mentoric in mentorjev, študentov naravoslovno-tehničnih in pedagoških smeri, mladim ponuja priložnosti za delo z najsodobnejšimi tehnologijami ter omogoča reševanje izzivov, s katerimi se v resničnem življenju srečuje trenutna industrija. Udeleženci pri njih skozi različne strokovne aktivnosti tako spoznavajo svet CNC laserskih rezalnikov, 3D-printerjev, Arduino mikrokontrolerjev, pa tudi različnih ročnih orodij in orodij za znanstveno eksperimentiranje.
V Zavodu 404 mlade navdušujejo za soočanje z izzivi, ki jim jih prinaša vsakdanje življenje. Mladi so tako na delavnicah med drugim izdelali svoj 3D tiskalnik in si z njim natisnili sestavne dele za skupinski izdelek.
Podjetja že dalj časa tare pomanjkanje strokovnih kadrov, povedano preprosto inženirk in inženirjev najrazličnejših naravoslovno-tehničnih smeri. Mladi se namreč redkeje odločajo za tovrstne študije, pa tudi pri najmlajših ni ustreznih spodbud. Ravno zato je fizik Rok Capuder pred desetletjem s sodelavci ustanovil Zavod 404 ter otrokom in mladim na inovativen in poučen način odprl vrata v naravoslovno-tehnični svet.
Capuder, ki je bil pred tem šest let profesor na Gimnaziji Vič v Ljubljani, je namreč med poučevanjem začutil, da ima veliko mladih željo po inženirstvu, a način, kako jih spodbuditi in jim predstaviti to delo, ni pravilen. Zdaj vodi ustanovo, ki je, kot pravi, za mlade, željne naravoslovja in tehnike enako kot glasbena šola za glasbenike ali športni klub za športnike. Vsi, ki se udeležujejo delavnic Zavoda 404 so visoko motivirani in pripravljeni na učenje. Kar je še nadvse spodbudno pa je, da programi Zavoda iz leta v leto privabljajo več otrok in mladih.
Zakaj Zavod 404? Ima ime kakšen poseben pomen?
Ima. Povezan je z ustvarjalnostjo. Vsi, ki smo kdaj brskali po spletu, smo vsaj enkrat, če ne večkrat naleteli na kakšno spletno stran, ki ne obstaja. Takrat se nam je na ekranu izpisalo 404 Error Page. Iz tega je potem nastal moto našega Zavoda, ki v imenu nosi številko 404, to je »Ustvari, kar ne obstaja.«
Direktor in fizik Rok Capuder je idejo o Zavodu 404 dobil kot gimnazijski profesor, kjer je skozi poučevanje dojel, da naš šolski sistem nima pravilnega načina za spodbujanje in navduševanje mladih nad inženirskimi poklici.
S katerimi besedami bi opisali vaš Zavod?
Zagotovo je ena beseda, ki mi takoj pade na pamet NAVDUŠEVANJE. Mi mlade navdušujemo za soočanje z izzivi, s katerimi se srečujejo v vsakdanjem življenju. Sigurno vsi ne bodo razvojniki ali visoki inženirji, čeprav jih želimo navdušiti tudi nad tem. Ti pa dá tehnično reševanje izzivov neko orodje za reševanje vseh ostalih izzivov in problemov v življenju. Potem je tu IZOBRAŽEVANJE, ker s tem se mi v bistvu ukvarjamo. Pa še TEHNIKA, ki je prisotna v glavah prav vseh naših zaposlenih in mentorjev ter vsakem našem projektu.
Na kaj ste pri vašem delu še posebej ponosni?
Vsako leto gre skozi naše programe od 3500 do 4000 mladih in številka vztrajno raste. Več je tudi deklet. Zelo sem ponosen na vsakega našega udeleženca, ki uspe svojo idejo skozi naše delavnice spraviti v življenje in jo uresničiti. To je zelo pomembno za samozavest, saj mladim pokažemo, da nekaj zmorejo.
Na katerem področju pa ste še posebej dobri? Kaj je vaša konkurenčna prednost? V čem ste drugačni od javnih izobraževalnih ustanov, kjer ste delali šest let?
Mi smo na tem področju neke vrste alter scena. Poslušamo mlade, ki pridejo k nam in jim potem postavljamo izzive, za katere se morajo potruditi, da jih rešijo. Pri tehničnem delu je namreč zelo pomembno, da se trudiš preseči nivo znanja, ki ga trenutno imaš. Spodbujanje k inovativnosti, k razmišljanju o inovacijah in njihovi uresničitvi, to po mojem mnenju znamo zares dobro. Vzpostavljamo sproščen inovativen duh. Naše delavnice zagotovo niso sterilno čiste. In marsikdo se v tem kreativnem neredu zelo dobro znajde. Spodbujamo tudi timsko delo. Ekipe so tiste, ki zmagujejo, en sam človek ne more narediti nič. Čas enoosebnih velikanov je mimo.
Veliko otrok in mladih danes ne vé kaj pomeni biti strojni ali elektro inženir. V Zavodu 404 to izkusijo s pomočjo praktičnih in zelo zanimivih tehničnih delavnic. Ta na sliki je s področja elektrotehnike za osnovnošolce.
Kako navdušiti mlade nad delom v inženirskih poklicih? Podjetja namreč že dalj časa poudarjajo, da jim primanjkuje tovrstnega kadra?
Jaz mislim, da je treba mladim pokazati, kaj vse obstaja. Pokazati na način, da je to njim blizu in potem se bodo hitro navdušili. Naj dam primer 3D tiska. Pri tem gre za zelo atraktiven proces skozi katerega mladim lahko podamo zelo veliko trdih tehničnih vsebin, kot so modeliranje, programiranje, izdelava in razumevanje materialov na zelo igriv način. Otroci si lahko pri tem naredijo neko igračo, ki jo potem sprintajo. Ni rečeno, da jim prvič uspe. A skozi igro in večkratne poizkuse se naučijo procesa izdelave in tako znajo narediti relativno težko zadevo na zanimiv in atraktiven način.
Kako napredek ali stanje na tem področju vidite vi, ki se aktivno ukvarjate z mladimi?
Jaz se strinjam s tem, da v Sloveniji potrebujemo več mladih, ki se bodo usmerili v smer tehnike in tehnologije, to je v katerokoli smer strojništva, elektrotehnike, programiranja, materialov. Tega je zagotovo premalo. Fakultete bi zagotovo imele rade večji vpis.
Kje so razlogi, da so mladi najprej v večini primerov navdušeni nad tehniko, potem pa ta entuziazem počasi bledi? So razlogi v težkih študijskih programih, slabih učiteljih, ki ne znajo na pravi način predstaviti sveta tehnike in tehnologije, je razlog relativno nizka plača?
Mislim, da je kombinacija vsega tega, pa še občutka, ki ga imaš, ko se vprašaš, kaj bi rad počel vse življenje. Meni je zelo žal, da veliko otrok ne vé, kaj pomeni biti strojnik. Mislijo, da boš moral popravljati stružnico, pa ves boš od olja in umazan, pa jim to mogoče ne diši. Zato mislim, da je še dovolj prostora za podjetja, šole, fakultete, da mladim pokažemo, kaj sploh lahko si, če študiraš tehniko, strojništvo, elektrotehniko, programiranje.
V Zavodu 404 so prepričani, da bi podjetja morala aktivno podpirati promocijo inženirskih poklicev med mladimi, se vključevati v aktivnosti in jih prenašati v lokalno okolje, kjer delujejo. Na sliki je ekipa First Global Competition na robotskem tekmovanju v Romuniji.
Kako pa podjetja gledajo na vaše delo?
Sam osebno si želim, da bi nas podjetja bolj aktivno podpirala pri našem delu, da bi se vključevala v aktivnosti, ki jih ponujamo in jih prenašala v njihovo lokalno okolje. Pri tem pa se je treba zavedati, da je to dolgoročni proces. Čas, ko podjetje podpre neko osnovnošolsko aktivnost pa do točke, ko bo lahko želo rezultate tega, je zelo daleč, 10 do 15 let. Če mislimo, da bo za mlade nadarjene poskrbela država preko šolskega sistema - ne bo. Tisti najbolj nadarjeni že v osnovni šoli presegajo okvire programa.
Torej morajo biti podjetja bolj aktivna pri promociji inženirstva med mladimi?
Absolutno.
Zakaj članstvo v SRIP ACS+? Kako vam tovrstno partnerstvo pomaga pri vaši rasti in razvoju?
Zelo se nam zdi pomembno, da smo včlanjeni v združenje, ki je zelo aktivno na področju tehnike, sploh, če je ta tehnika inovativna in prebojna. Področje avtomobilizma je področje, ki je nam zelo blizu in je v Sloveniji dobro zastopano. Ko smo se vključevali v partnerstvo je bilo ravno aktualno področje 3D tiska in smo bili zraven, ko se je vzpostavljal laboratorij za 3D tisk na Fakulteti za strojništvo Univerze v Ljubljani. V ta laboratorij smo potem pošiljali naše udeležence, otroke in mlade, da so si lahko sprintali določene izdelke.
Aktivni niste le na pedagoškem področju ampak imate tudi svoje razvojne projekte?
Ker se od pedagoškega dela v Sloveniji ne da živeti, krepimo našo prisotnost na trgu. Sodelujemo z industrijo in skozi razvojne projekte iščemo inovativne rešitve. Z Zavodom za gradbeništvo smo pred leti v okviru EU projekta razvili 3D tiskalnik za tisk geopolimerov v gradbeništvu. Trenutno pa z Evropsko vesoljsko agencijo ESA razvijamo 3d tiskalnik za tisk zdravil in prehranskih dopolnil v vesolju, v breztežnostnem prostoru.
Zavodu 404 je avtomobilizem zelo blizu, saj se v njem stalno inovira ter išče nove tehnične in tehnološke izboljšave in prebojne rešitve. Na njihovih delavnicah so osnovnošolci naredili robote, ki se samostojno izmikajo oviram.
Kaj pa avtomobilska industrija?
V avtomobilski industriji je zelo veliko izzivov, ki so povezani z digitalizacijo, avtomatizacijo, umetno inteligenco. Mi imamo radi 3D tisk, ki ga dobro razumemo. Zato tu vidimo veliko sinergij in priložnosti, od pametnih senzorjev do gelastih pripravkov, ki se jih lahko natisne in imajo potem neko senzorično funkcijo.
V zadnjih letih ste postali uspešni tudi na področju tiska na steklo. Za kaj pravzaprav gre?
Za farmacijo smo prvi v Evropi izdelali tiskalnik, s katerim lahko tiskamo zelo obstojne edinstvene QR kode na zelo, zelo majhne steklene predmete. To so vialice, ki jim potem oni v laboratorijih lahko sledijo skozi njihove analitske procese. Ta tehnologija bi bila lahko zelo uporabna tudi v avtomobilski industriji, denimo pri označevanju čipov, nekih zelo majhnih kosov, pri majhnih delcih, kablih in tako dalje.
Tiskalnik LlamaJET, ki so ga razvili v Zavodu 404 omogoča tiskanje edinstvenih in trajno obstojnih QR kod na zelo majhne steklene predmete. Njihova tehnologija tiskanja bi bila lahko uporabna tudi v avtomobilski industriji.
Kaj pa Zavodu prinaša prihodnost? Kje ga vidite čez deset let?
Vsako leto malo zrastemo. In ta trend bi radi ohranili. Želimo si najti stabilno financiranje za stalno pedagoško jedro, ki bi lahko učinkovito izvajalo izobraževalni proces za navduševanje mladih nad tehničnimi poklici ter ustvarjalo bodoče inženirke in inženirje. Mami pa nas tudi vesolje. Tam je namreč vedno meja neznanega in to nas navdušuje.
****
Dodatne informacije: SRIP ACS+, Erik Blatnik, 01/ 236 17 35, erik.blatnik@acs-giz.si
_______________________________________________________________________________________________________________
Avtomobilska industrija v Sloveniji prispeva okvirno 10% k bruto družbenemu proizvodu ter več kot 20 % k slovenskemu izvozu, vsi člani SRIP ACS+ pa, vključujoč vsa področja mobilnosti, prispevajo k bruto družbenemu proizvodu več kot 17 %. V slovenski avtomobilski industriji deluje več kot 100 dobaviteljev 1. in 2. nivoja in več kot 600 poddobaviteljev nižjih nivojev dobaviteljske verige. Poleg tega pa več kot 25 % vseh nagrajenih inovacij Gospodarske zbornice Slovenije izhaja iz avtomobilske industrije.