Posvet ob otvoritvi razstave presežkov slovenske avtomobilske industrije

26. 10. 2018 | Novice

Ljubljana, 26. oktober 2018 - Slovenska avtomobilska industrija je pomemben oblikovalec svetovnih trendov na področju prebojnih tehnologij, med katerimi še posebej izstopata avtonomna vožnja in elektrifikacija. Slovenija ima potencial, da postane referenčna država zelene mobilnosti, se je strinjalo prek 170 udeležencev današnjega posveta, ki ga je organizirala GZS v sodelovanju s SRIP ACS+, zunanjim in gospodarskim ministrstvom ter SPIRIT Slovenija. Odprta je bila tudi razstava o mobilnosti, ki bo v Domu gospodarstva do 19. decembra.

Radovan Bolko, predsednik Skupščine GZS, je uvodoma spregovoril o izzivih, ki jih prinaša napredna zelena mobilnost, tako v smislu industrije kot z vidika uporabnika. Izrazil je željo, da bo dal današnji posvet nekatere odgovore tudi na vprašanja, kot so, ali je Slovenija sposobna nastopati celovito in ali lahko skozi projekt zelene mobilnosti postane referenčna država mobilnosti.

foto: Kraftart

Po besedah podpredsednika Vlade RS in zunanjega ministra dr. Miro Cerar je avtomobilska industrija pomembna za prosperiteto EU in ima močan multiplikativni učinek na celotno gospodarstvo. Sektor predstavlja 4 % BDP v EU in zaposluje 12 milijonov oseb, prav tako je največji zasebni investitor v raziskave in razvoj. V Sloveniji avtomobilska industrija prispeva okvirno 10 % k BDP, vključujoč vsa področja mobilnosti pa je ta odstotek prek 17-odstoten. Tudi avtomobilska industrija stoji pred številnimi tehnološkimi, okoljskimi, infrastrukturnimi izzivi, vprašanji, kako zagotavljati trajnostni razvoj in kako biti in ostati v okviru te industrije in širše, dovolj etičen.

Mitja Gorenšček, izvršni direktor GZS, je dejal, da GZS deluje kot most med podjetji in državnimi organi pri snovanju politik na različnih področjih, sledi zakonodajnim in drugim spremembam, se nanje odziva kritično in konstruktivno v smeri rešitev v korist gospodarskih subjektov in zaposlenih. Ker si nekateri pod pojmom gospodarstva bolj kot gospodarsko politiko predstavljajo proizvodnjo, storitve ter njihove produkte, se je GZS odločila, da Dom gospodarstva za nekaj tednov spremeni v razstavni prostor slovenskega gospodarstva in jo nameni promociji slovenskih podjetij. Panoge se bodo predstavljale po temah SRIP-ov. Tokratna prva razstava pod blagovno znamko Future, organizirana v sodelovanju s SRIP ACS+, MZZ, MGRT in SPIRIT, je namenjena mobilnosti. Namen ima gostovati tudi v tujih državah, saj je bil interes po predstavitvi slovenskih podjetij s področja mobilnosti v tujini izrazen že večkrat.

Po besedah direktorice SRIP ACS+ Tanja Mohorič današnji dogodek kaže dejansko moč partnerstva. Pred približno dvema letoma, ko se je vzpostavljal SRIP na področju mobilnosti, je skupaj s partnerji imela vizijo, da naredijo nekaj velikega. Vzpostavljeno partnerstvo Edison je postalo prepoznavna znamka uvajanja rešitev zelene mobilnosti, razvoja znanj in kompetenc, demonstracijskih projektov in uvajanja rešitev v konkretno realno okolje. Izpostavila je tudi otvoritev laboratorija za 3D tisk in ustanovitev prvega startupa na podlagi delovanja partnerstva Edison. Če SRIP-i vodijo do takih zgodb in prepoznavanja novih priložnosti, smo na pravi poti, je dejala. Omenila je tudi povezovanje z drugimi SRIP-i ter z zeleno shemo slovenskega turizma pod krovno znamko SLOVENIA GREEN.

foto: Kraftart

Evropska komisarka Violeta Bulc je spregovorila o strategiji in ciljih EU na področju mobilnosti. Zgodba evropskega prometa, ki ni le zgodba tehnologij, ampak veliko več - zgodba miru, demokracije in povezovanja. Brez prometnih povezav v vseh oblikah ni sodelovanja, ni pretoka blaga. Izrazila je zadovoljstvo, da lahko tokrat neformalno, kmalu pa tudi formalno govori o Prometni EU. Med ključnimi ciliji je izpostavila povečanje povezljivosti EU in učinkovitosti prometa ter omejitve negativnih posledic uspeha. Tako je navedla vizijo 0 v smrtnih žrtvah in težkih nesrečah na cestah, vizijo 0 pri cestnih zamaških ter vizijo 0 v onesnaženosti s strani prometa v 2050. Seveda je pomembno, kako doseči te cilje, je dejala, in izpostavila predvsem razogljičenje in digitalizacijo, ki brez močne podpore inovacij in investicij ter globalne razsežnosti rešitev ne bi dobila volumna, da se manifestirajo. Pri sprejemanju katerihkoli direktiv pa se je vedno treba vprašati, kdo so ljudje, ki bodo zaradi tega bolje živeli. Spremembe do leta 2030, še bolj pa do 2050, bodo velike, je dejala. Predstavila je tudi zakonodajo EU, ki podpira čisto mobilnosti ter nekaj projektov s področja mobilnosti.

Odgovor evropske avtomobilske industrije na izzive mobilnosti je prikazal dr. Stephan Neugebauer, predsednik Evropske tehnološke platforme za cestni transport, direktor globalnega razvoja BMW Group. Glavne cilje, ki jih je treba doseči pri cestnem prometu prihodnosti, vidi v brezhibni mobilnosti ljudi in blaga, 100-odstotno obnovljivi energiji, viziji skoraj 0 nesreč in poškodb, mobilnosti brez emisij v urbanem okolju ter z zanemarljivimi emisijami na podeželskih območjih. Evropa naj bi bila vodilna na svetu na področju inovacij, proizvodnje in storitev. Razogljičenje in digitalizacija cestnega prometa je za evropsko družbo po njegovem prepričanju izrednega pomena. Zeleno in digitalno je treba združiti in izkoristiti prednosti obeh. Izpostavil je nujnost povezovanja in sodelovanja različnih področij, saj le to omogoča sistemski pristop in rezultate na evropski ravni.

Dr. Iztok Seljak, ambasador EDISONa, je predstavil izzive zelene mobilnosti, ki jih sprejema mestna občina Koper v partnerstvu z EDISONom. V naslednjih dneh bo v Kopru lansiranih prvih 10 električnih vozil z novimi polnilnimi postajami, v naslednji fazi v obdobju dveh do treh mesecev bo uvedenih veliko število električnih koles in prvi štirje električni avtobusi.  

Na okrogli mizi, ki je sledila, so svoja stališča izmenjali Violeta Bulc, dr. Jernej Štromajer (MIZŠ), Jernej Salecl (MGRT), Bojan Žlender (MzI), direktorica SRIP ACS+ Tanja Mohorič ter Iztok Seljak, ambasador EDISONa.
Violeta Bulc meni, da so sedanji koraki, ki se delajo, odlični, in upa, da se bodo v čim večji meri manifestirali. Opozorila pa je na nujnost razpoložljive in vključujoče infrastrukture, razpoložljivosti informacij, ozaveščanja ljudi, pa tudi sodelovanja. EK daje vedno prednost čezmejnim povezavam, projektom, usmerjenim na ključne cilje. Poudarila je tudi vlogo multimodalnosti.
Po mnenju dr. Jerneja Štromajerja se na ministrstvu zavedajo pomena vlaganj v raziskave in razvoj, v inovacije, pa tudi vloge sodelovanja. Vsekakor je treba povečati sredstva v RR.
Jernej Salecl je potrdil pomen sodelovanja. Na ministrstvu so ponosni, da ravno delovanje SRIP ACS+ utemeljuje oz. dokazuje to, da se je treba povezovati, kar pripelje do novih rezultatov in preseže vrtičkarstvo, je bil jasen.
Inovativni projekti so del naše zgodbe, je dejal Bojan Žlender. Na primeru Park&Drive, ki nastajajo tudi z evropskimi sredstvi, je pokazal usmerjenost na »jutri«.
Tanja Mohorič je poudarila pomen ambasadorjev Edisona, ki vlečejo stvari naprej. V načrtu imajo še številne projekte, v tem trenutku pa ni mogoče napovedati, kako hitro bodo realizirani. So pa vztrajni in zelo motivirani. Ne le izdelek, tudi proces mora biti zelen. Gledati je treba holistično.
Po prepričanju dr. Iztoka Seljaka vsako posamezno podjetje čaka soočenje s prihodnostjo, ki nastaja danes. »Čaka nas velika naloga transformacije v elektro, hibridno, avtonomno, delitveno mobilnost,« je dejal. Podjetja so uspela v partnerstvih stopiti skupaj, več povezovanja pa si želi na vladni strani, med ministrstvi.

Generalna direktorica GZS Sonja Šmuc je sklenila posvet z besedami, da so globalni misleci potrebni, sanjači so potrebni, brez inženirjev pa so lahko sanje čudovite, ne moreš pa jih otipati. So tisti, ki spravljajo sanje v otipljivo stvarnost. Apelirala je na novo vlado, da se ne delajo zakoni, ki bodo okoli znanosti gradili trdnjave. Znanost rabi ceste, tunele, mostove do gospodarstva. Nujna je velika povezanost znanosti in gospodarstva. Oblikovanje strateško razvojno-inovacijskih partnerstev je ocenila kot odlično potezo in pozvala novo vlado, da na tem področju ne menja politik, naj bo to zgodba za nekaj mandatov, morda celo nekaj desetletij.

foto: Kraftart

Več dogajanja iz posveta si lahko ogledate na povezavi tukaj.

RAZSTAVA:

Od 26. oktobra do 19. decembra 2018 - Predstavljajo se brezpilotna zračna vozila, kolesa, eksperimentalna vozila, sestavne komponente … Tako je prisoten Avant car kot sodoben ponudnik mobilnosti, Alpra Design nastopa kot oblikovalec kolesa Noordung, startup CAFUTA razstavlja svoje leseno kolo, C-Astral prikazuje brezpilotno letalo, Srednja šola Koper pa je prisotna z raketo. Med drugim pa razstavljajo tudi TPV, Domel, Akrapovič, Hidria, Kolektor, Mahle electrics, AV living lab, AMZS, Emrax in Ionex.

Razstava je namenjena predstavitvi celovite ponudbe, izdelkov in storitev mobilnosti in avtomobilske industrije. Organizirana je kot »showroom« rešitev in izdelkov s poudarkom na inovativnih dosežkih in rešitvah Slovenije. Razstava poteka tako na ploščadi pred stavbo kot v preddverjih in avlah Doma gospodarstva.

Razstavo organizira Gospodarska zbornica Slovenije v sodelovanju s SRIP ACS+, zunanjim in gospodarskim ministrstvom ter SPIRIT Slovenija.

Vabljeni na ogled razstave!

****

Dodatne informacije: SRIP ACS+, Dunja Podlesnik, 01/ 236 17 35, dunja.podlesnik@acs-giz.si 

__________________________________________________________________________

 Avtomobilska industrija v Sloveniji prispeva okvirno 10% k bruto družbenemu proizvodu ter več kot 20 % k slovenskemu izvozu, vsi člani SRIP ACS+ pa, vključujoč vsa področja mobilnosti, prispevajo k bruto družbenemu proizvodu več kot 17 %.
Panoga ustvari 7,5 milijarde evrov letnih prihodkov. V slovenski avtomobilski industriji deluje več kot 100 dobaviteljev 1 in 2 nivoja in več kot 600 poddobaviteljev nižjih nivojev dobaviteljske verige. Poleg tega pa več kot 25 % vseh nagrajenih inovacij Gospodarske zbornice Slovenije izhaja iz avtomobilske industrije.