Po letu 2030 nova vozila samo še na električni pogon?

12. 10. 2017 | Novice

Vlada RS je potrdila startegijo o alternativnih govrivih v prometnem sektorju. Posebno pozornost namenja vozilom na električni pogon ter hibridnim vozilom.

Predlog strategije na področju razvoja trga za vzpostavitev ustrezne infrastrukture v povezavi z alternativnimi gorivi v prometnem sektorju v Sloveniji tako med drugim predvideva, da po letu 2030 v Sloveniji ne bo več dovoljena prva registracija avtomobilov z notranjim izgorevanjem na bencin ali dizel, saj je v strategiji za alternativna goriva postavljena meja, da mora biti skupni ogljični odtis avtomobila manjši od 50 gramov ogljikovega dioksida na kilometer. Danes so pod to mejo samo električni avtomobili in priključni hibridi. Od leta 2025 pa bo omejena prva registracija osebnih vozil in lahkih tovornih vozil kategorij, ki imajo po deklaraciji proizvajalca skupni ogljični odtis manjši od 100 gramov ogljikovega dioksida na kilometer.
Startegija določa, da bo do leta 2030 med osebnimi vozili vsaj 17 odstotkov vozil na električni pogon ter priključnih hibridov. Lani je bilo v Sloveniji 227 polnilnic za električna vozila, leta 2020 jih bo država potrebovala 1200, leta 2025 7000 in leta 2030 pa kar 22.300, ugotavljajo na vladi.

V njej so predlagane skupine ukrepov za vsako alternativno gorivo, na podlagi katerih bodo pripravili podroben akcijski načrt za obdobje 2018-2020. Ukrepi so predvideni na vseh področjih od finančnih spodbud in sofinanciranj izgradnje infrastrukture za alternativna goriva, sprememb predpisov in informiranja do odprave administrativnih ovir.
V Sloveniji po vladnih podatkih prevladujejo vozila na utekočinjeni naftni plin - konec preteklega leta jih je bilo registriranih 8.980. Vozil na stisnjeni zemeljski plin je bilo 124, predelanih vozil na vodik pa šest. Vozil na električni pogon in priključnih hibridov je bilo skoraj 1.000, vendar njihovo število po navedbah vlade močno zaostaja glede na obseg polnilne infrastrukture.
"To sta pomembna cilja strategije o alternativnih gorivih, ki spodbuja rast vozil na električni pogon in hibridnih vozil ter vozil na fosilna goriva, ki imajo bistveno manjši negativni vpliv na okolje kot vozila, ki so danes v uporabi," meni vlada.

Direktorica slovenskega grozda avtomobilskih dobaviteljev Tanja Mohorič meni: »Industrija bo imela pripravljeno ponudbo celega spektra vozil (vselektričnih, hibridnih), vprašanje pa je, ali bodo drugi deležniki pripravljeni. S tem mislimo predvsem na ustrezno polnilno infrastrukturo in vzpostavitev pametnih omrežij. Pomembno vlogo bo pri tem imel tudi končni uporabnik, saj je sprejemljivost teh vozil predvsem v njegovih rokah.«

****

Dodatne informacije: SRIP ACS+, Dunja Podlesnik, 01 236 17 35, dunja.podlesnik@acs-giz.si

Avtomobilska industrija v Sloveniji prispeva okvirno 10% k bruto družbenemu proizvodu ter več kot 20 % k slovenskemu izvozu, vsi člani SRIP ACS+ pa, vključujoč vsa področja mobilnosti, prispevajo k bruto družbenemu proizvodu več kot 17 %.
Panoga ustvari 7,5 milijarde evrov letnih prihodkov. V slovenski avtomobilski industriji deluje več kot 100 dobaviteljev 1 in 2 nivoja in več kot 600 poddobaviteljev nižjih nivojev dobaviteljske verige. Poleg tega pa več kot 25 % vseh nagrajenih inovacij Gospodarske zbornice Slovenije izhaja iz avtomobilske industrije.