PO KATERI POTI BO ŠLA EVROPSKA AVTOMOBILSKA INDUSTRIJA
Predstavniki evropske avtomobilske industrije v strateškem dialogu o prihodnosti panoge poudarjajo, da je ta ključen pri reševanju izzivov za bližnjo prihodnost sektorja. Ta potrebuje predvsem dolgoročno strategijo, ki zagotavlja industrijsko konkurenčnost, naložbe in delovna mesta.
Združenje evropskih avtomobilskih dobaviteljev CLEPA ceni prizadevanja EU komisije za spodbujanje strateškega dialoga in ustvarjanje okvira za prihodnost industrije. Vendar pa morajo razprave privesti do konkretnih ukrepov, ki bodo zahtevane podnebne cilje uskladili z industrijskimi razmerami. Za ohranjanje konkurenčnosti mora EU razširiti predpise o CO2 in omogočiti več tehnoloških možnosti, uskladiti politike z industrijsko konkurenčnostjo, zagotoviti cenovno dostopno in nizkooljično električno energijo ter dostop do kritičnih surovin.
Prav tako se morajo zmanjšati tveganja za zelene in digitalne naložbe ter povečati infrastrukturo in pripravljenost delovne sile, to je pospešiti naložbe v polnilna omrežja, vodik, digitalno infrastrukturo in razvoj znanj in spretnosti, da se omogoči uspešen prehod. Zagotoviti se mora tudi močno financiranje raziskav in razvoja, pošteno konkurenco in delujoč trg za digitalizacijo ter povečati konkurenčnost EU v svetovni trgovini, da se zagotovi dolgoročna svetovna konkurenčnost avtomobilske dobavne industrije.
Več o srečanju evropske avtomobilske industrije z EU komisijo si preberite na spletni strani CLEPA.
****
Dodatne informacije: SRIP ACS+, Erik Blatnik, 01/ 236 17 35, erik.blatnik@acs-giz.si
_______________________________________________________________________________________________________________
Avtomobilska industrija v Sloveniji prispeva okvirno 10% k bruto družbenemu proizvodu ter več kot 20 % k slovenskemu izvozu, vsi člani SRIP ACS+ pa, vključujoč vsa področja mobilnosti, prispevajo k bruto družbenemu proizvodu več kot 17 %. V slovenski avtomobilski industriji deluje več kot 100 dobaviteljev 1. in 2. nivoja in več kot 600 poddobaviteljev nižjih nivojev dobaviteljske verige. Poleg tega pa več kot 25 % vseh nagrajenih inovacij Gospodarske zbornice Slovenije izhaja iz avtomobilske industrije.