NE BOJMO SE KITAJSKE, SAJ IMAMO DOVOLJ ZNANJA ZA NADALJEVANJE KONKURENČNOSTI
Na kratko o TBP
Začetki TBP-ja segajo v leto 1960, ko so v Lenartu začeli proizvajati drobne kovinske izdelke in galenterijo. Skozi leta se je podjetje iz lokalnega proizvajalca razvilo v pomembnega globalnega sistemskega dobavitelja priznanim avtomobilskim proizvajalcem in dobaviteljem, s proizvodnimi lokacijami v Sloveniji in v Mehiki. TBP je namreč visokospecializiran za razvoj in izdelavo bovden potegov in zahtevnih kinematičnih sklopov. Proizvodna dejavnost obsega brizganje plastičnih mas, podprto s sodobnimi avtomatiziranimi in robotiziranimi sistemi ter visoko avtomatizirano in robotizirano sestavo sklopov. Podjetje trenutno zaposluje preko 900 ljudi, ki večinoma izhajajo iz lokalnega okolja. Svoje izdelke pa prodajajo v Evropi, Aziji ter Severni, Srednji in Južni Ameriki.
TBP Tovarna bovdenov in plastike ima sedež v Lenartu v prekrasnih Slovenskih goricah. Kot največji zaposlovalec v tamkajšnjem okolišu delo zagotavlja več kot 900 ljudem, večinoma domačinom.
Ste že kdaj pomislili, kako deluje sistem za odpiranje avtomobilskih vrat? Ali pa prtljažnika in pokrova motorja? Kaj je tisti del, ki je ključen pri tem? Če ne, vam povemo mi. Bovden poteg. Brez njega ne morete zapreti ali odpreti vrat. Je nepogrešljiv del vsakega vozila. Uporablja se tudi za zavore na kolesih in motociklih. Bovden je skratka kos v avtomobilu, brez katerega ne gre v avtomobilski industriji in družba TBP je že tri desetletja strokovnjak na tem področju.
Zato smo se odpeljali v Lenart v Slovenskih goricah, kjer je sedež podjetja, da bi se na lastne oči prepričali, zakaj je ta relativno neatraktiven kos avtomobila tako pomemben. Prijazno nas je sprejel direktor družbe in rojen Lenartčan dr. Danilo Rojko, ki je v TBP-ju zaposlen že dobrih 19 let, najprej kot tehnični direktor, pred petimi leti pa je prevzel tudi vodenje družbe. Z njim smo se pogovarjali o viziji TBP-ja, kadrovskih izzivih, sposobnostih, ki so jim odprle vrata do nekaterih najpomembnejših proizvajalcev avtomobilov, Kitajskemu pohodu na avtomobilski trg in prihodnjemu razvoju družbe.
Direktor TBP dr. Danilo Rojko rad poudari, da bi brez njihovih bovden potegov marsikatera proizvodna linija avtomobilov obstala. Čeprav na videz enostaven avtomobilski del je namreč zelo kompleksno narediti.
Tako kot vse ostale pred vami bom tudi vas vprašal enako – s katerimi tremi besedami bi opisali vaše podjetje?
(Kot iz topa) Odzivnost. Strokovnost. Kakovost.
To je bilo pa hitro. Zakaj ste tako prepričani v te tri besede?
Mi smo zadnji v verigi razvoja in se moramo zelo hitro odzivati na zahteve kupca. Kupec je začel denimo razvijati avtomobil pred dvema letoma in mi smo zdaj dejansko tisti, ki moramo na hitro odpraviti vse anomalije in prepreke, ki so se do danes pojavile, od zračnosti, različnih mehanizmov in podobno. ODZIVNOST, ki je naš zaščitni znak je tukaj zelo pomembna, saj moramo v relativno kratkem času, recimo v pol leta, razviti nekaj iz nič. Ker imamo tradicijo, poznamo materiale, naredimo stvari vrhunsko in znamo kupcu svetovati, smo tudi STROKOVNI in KAKOVOSTNI. To slednje pa je tako ali tako samoumevno, saj so danes vsi certifikati, ki jih imamo le pogoj, da sploh lahko poslujemo z največjimi.
Na kaj ste pri tem še posebej ponosni? Narediti nekaj z »danes na jutri« je lahko pomembna konkurenčna prednost.
Nedvomno na to, da smo uspeli pridobiti zaupanje dveh tako pomembnih kupcev kot sta Mercedes in BMW. Mercedes je denimo prišel pred leti do nas z ekipo strokovnjakov, takoj povedal, da ga v tistem trenutku naša proizvodnja sploh ne zanima, naredili pa so poglobljene intervjuje z menedžmentom, torej vodilnimi na posameznih področjih TBP-ja. Želeli so videti, ali je vodstvo našega podjetja sploh sposobno sodelovati z njimi. In, ko so ugotovili, da je to možno, so se posvetili še proizvodnji.
Kaj pa pri BMW-ju?
Odzivnost. Ta naš zaščitni znak nas je pripeljal v to bavarsko korporacijo. Eden od njihovih poslovnih partnerjev jim je namreč odpovedal posel z bovdeni in kar naenkrat so bili pred tem, da se bodo njihove proizvodnje linije pričele s časoma ustavljati. Obrnili so se na nas, tudi zaradi prej omenjene reference z Mercedesom, in mi smo jim v kratkem času zagotovili nadomestno proizvodnjo z ustreznimi bovdeni. Tako smo z znanjem, kompetencami, tradicijo, strokovnostjo in zelo dobrim poznavanjem tega področja uspeli prodreti v BMW, kjer smo zdaj dobavitelj bovdenov za vse znamke BMW-jevih vozil. In tega nas je včasih malo strah, njih pa tudi, če se nam kaj zgodi (smeh).
Posle pa ste pridobili tudi zaradi odpravljanja napak drugih?
To je bilo pa v Davosu na srečanju Svetovnega ekonomskega foruma WEF. Poklicali so nas z Audija, ker so jim zamrznili avtomobili in niso mogli odpreti njihovih vrat. Ugotovili smo, da so jim zamrznili bovden potegi, ki so imeli konstrukcijsko napako. Prosili so nas naj rešimo zadevo in smo jo. Po tem dogodku smo začeli dobivati nove posle tudi od Audija.
Veliko inovativnosti pri izdelavi bovdenov se skriva tudi v TBP-jevih avtomatiziranih veliko ali maloserijskih proizvodnih linijah. V podjetju jih na podlagi lastnega znanja izdelujejo skupaj s svojimi poslovnimi partnerji, ki prihajajo večinoma iz Slovenije.
Tukaj pridemo do inovativnosti. V čem ste inovativni, drugačni od drugih? Zakaj bi nekdo prišel raje do vas in ne h komu drugemu?
Bovden kot tak ni atraktiven izdelek, ampak v njem je kar nekaj inovativnih tehnologij. Verjeli ali ne, bovden ima izkoristek. Naš ga ima skoraj stoodstotnega.
Kaj to pomeni?
To pomeni, da porabi čim manj energije za odpiranje vrat, prtljažnika ali pokrova motorja in, da ni hrupa. BMW vse to meri v komorah, kjer preskušajo tudi potrebno silo, da odpreš vrata ali kaj drugega na avtomobilu. Za to je treba medsebojno kombinirati različne materiale in uporabiti ustrezna maziva v pravilnih količinah. V en bovden gre denimo od 1 do 2 grama maziva. Če so notri 3 grami, to smo ugotovili skozi različna testiranja, ga je že preveč, ker dobimo efekt lepljivosti in se vrata ne odpirajo lepo. Polno je nekih izzivov, ki pa jih mi znamo razrešiti.
Ali za avtomobilsko industrijo izdelujete le bovdene ali tudi kakšne druge sisteme?
Vedno bolj se osredotočamo tudi na druge komponente v avtomobilski industriji. Danes marsikateri avtomobil brez naših delov ne bi mogel odpirati oken v vozilu. V njem niso le bovdeni ampak tudi drugi mehanizmi, sestavljeni iz preciznih kovinskih in plastičnih delov, ki jih sami brizgamo in avtomatizirano sestavljamo v ključni del sistema za avtomatsko odpiranje avtomobilskih oken.
V TBP-ju dobro sodelujejo z Univerzo v Mariboru in tamkajšnjimi srednjimi, višjimi in visokimi šolami, od koder prihajajo tudi njihovi potencialni zaposleni.
V zadnjem času je veliko govora o pohodu Kitajske na svetovni avtomobilski trg? Se kaj bojite te ogromne države, da bi ogrozila vaše poslovanje?
Mi že danes določene proizvode prodajamo na Kitajsko in kar nas še posebej veseli, tam smo konkurenčni tako s kakovostjo in zanesljivostjo kot s stroški. Zavedamo se, da se bo trg zunaj EU omejil, a z znanjem avtomatizacije, robotizacije, z elementi uporabe umetne inteligence za vodenje proizvodnih sistemov, lahko ostanemo konkurenčni ne glede na nizke stroške dela v nekaterih državah sveta, kot je denimo Indija. Rešiti se je treba določenih stereotipov, ki jih imamo v Evropi glede tega.
Kaj pa kadrovski izzivi in pomanjkanje ustreznih profilov zaposlenih? Kako se soočate s tem? Tudi to je v nekaterih podjetjih, tudi panogah postala težava.
Pri iskanju kadrov nam je v veliko pomoč Univerza v Mariboru ter vse srednje, višje in visoke šole. Z njimi imamo namreč vzpostavljen sistem praks, kar pomeni, da pri nas izvajajo obvezen praktični pouk, ki ga tudi ustrezno nagrajujemo. Iz tega kadra potem skušamo izluščiti tiste kandidate, ki bi bili za nas primerni in jih tudi navdušiti nad našim delom. Ker najbolj pomembno je navdušiti ljudi za delo v našem podjetju.
Pa mladi ostajajo v Lenartu?
Optimistično je, da se v Lenart, ki se je v zadnjem času dodobra razvil, priseljuje vedno več mladih. Ti se niso več pripravljeni voziti uro ali dve v službo, denimo v bližnjo Avstrijo. Tudi tukajšnja šola je polna, gradil se bo dodatni prizidek, vrtec je že zdavnaj premajhen, pa se je vmes že dograjeval. Mladi prihajajo in to je naša prednost.
Družba TBP je bila pred dobrimi 20 leti med soustanovitelji ACS-a Slovenskega avtomobilskega grozda, ki pomembno povezuje slovenska avtomobilska podjetja.
Kako vam SRIP ACS+ lahko pomaga pri vaši rasti, razvoju, soočanju z izzivi, če želite?
Mi smo pri ACS-u že od samega začetka, saj smo pred več kot dvema desetletjema še z drugimi podjetji soustanavljali Slovenski avtomobilski grozd. Že takrat smo bili prepričani in smo še vedno, da slovenska avtomobilska panoga potrebuje povezanost. Z ACS-om in podjetji včlanjenimi v to interesno združenje namreč lahko izmenjujemo dobre prakse, skupaj sodelujemo na projektih in smo močnejši pri zastopanju naših interesov. Misija GREMO je to lepo pokazala. Zaradi nje smo bolj prepoznavni in tudi Vlada Republike Slovenije nas zaradi tega drugače obravnava. Pred 20 leti avtomobilska podjetja, razen redkih izjem, niso bila prepoznavna, bili so posamezni otočki in zaradi tega politika nikoli ni prepoznala avtomobilske industrije kot paradnega konja slovenskega gospodarstva. Zaradi ACS-a se je to spremenilo in tudi politika nas je začela zdaj bolj resno jemati.
Kje se vidite čez 5, 10 let? Bo TBP še vedno v Lenartu?
Definitivno. Imamo dve usmeritvi. Ena je, da ostajamo v avtomobilski panogi, kjer si želimo razvijati in izdelovati izdelke z višjo dodano vrednostjo, kot so denimo sklopi, sestavljeni iz elektronskih in plastičnih delov. Del te proizvodnje bomo selili tudi v tujino, se širili. Svoj portfelj izdelkov in rešitev pa bi radi razširili tudi na neavtomobilski del, konkretno na področje energetike in ogrevanja in tako zmanjšali odvisnost od izključno avtomobilske industrije, ki ima svoje vzpone in padce.
****
Dodatne informacije: SRIP ACS+, Erik Blatnik, 01/ 236 17 35, erik.blatnik@acs-giz.si
_______________________________________________________________________________________________________________
Avtomobilska industrija v Sloveniji prispeva okvirno 10% k bruto družbenemu proizvodu ter več kot 20 % k slovenskemu izvozu, vsi člani SRIP ACS+ pa, vključujoč vsa področja mobilnosti, prispevajo k bruto družbenemu proizvodu več kot 17 %. V slovenski avtomobilski industriji deluje več kot 100 dobaviteljev 1. in 2. nivoja in več kot 600 poddobaviteljev nižjih nivojev dobaviteljske verige. Poleg tega pa več kot 25 % vseh nagrajenih inovacij Gospodarske zbornice Slovenije izhaja iz avtomobilske industrije.