LOGISTIKO PRIHODNOSTI BOSTA MOČNO ZAZNAMOVALI DIGITALIZACIJA IN UMETNA INTELIGENCA
Digitalizacija in umetna inteligenca sta vse bolj prisotni v vseh porah našega življenja, tudi v logistiki. Zato je bilo to področje pomembna tema 11. Mednarodnega logističnega kongresa, ki je potekal od 27. do 29 marca v Portorožu. Partner dogodka je bil tudi naš SRIP, katerega predstavniki so se udeležili zanimivih predavanj o prihodnosti logistične panoge.
Po pandemiji covida-19 so se trendi, tako kot drugje, tudi v logistiki zelo spremenili. Nanje so in še vedno vplivajo številni globali šoki, od vojn do političnih kriz in naravnih nesreč. Ker je logistika srce vsakega gospodarstva, saj omogoča pretok blaga in storitev, spodbuja gospodarsko rast, ustvarja delovna mesta, povečuje povezljivost in izboljšuje življenjski standard ljudi, mora delovati kar se da brezhibno in nemoteno. K temu močno pripomorejo nenehne inovacije, razvoj in vseživljenjsko učenje, pa tudi digitalne platforme za sledenje blaga in storitev, upravljanje skladišč, optimizacijo poti, ki postajajo nepogrešljiv del logistične panoge, vključno z umetno inteligenco, block chain tehnologijo, internetom stvari in podobno.
Prava uporaba najnaprednejših digitalnih tehnologij lahko bistveno poveča konkurenčnost logističnih podjetij. Z njimi povečujemo vidljivost in sledljivost blaga in storitev, avtomatiziramo številne logistične naloge, kot so sortiranje blaga, upravljanje skladišč in načrtovanje poti, optimiziramo procese, napovedujemo prihodnje povpraševanje po blagu in storitvah in tako izboljšujemo storitve za stranke, kot sta sledenje pošiljkam v realnem času in hitrejše reševanje pritožb. Poleg tega tudi zmanjšujemo človeške napake v logističnih procesih in povečujemo varnost. Digitalne platforme in umetna inteligenca lahko podjetjem pomagata tudi pri zmanjševanju emisij CO2 in drugih negativnih vplivov na okolje.
Nekateri strokovnjaki zato že napovedujejo, da bodo omenjeni digitalni sistemi in umetna inteligenca do leta 2030 nepogrešljiv del logistike. Gredo celo tako daleč, da odkrito svarijo, da brez njihove uporabe podjetja ne bodo mogla več poslovati. Kdor se ne bo prilagodil vse hitrejšim spremembam, bo propadel. Ocenjujejo, da bi bilo do konca desetletja lahko od 20 do 30 odstotkov takšnih logistov. Uporaba in vpeljava najnovejših tehnologij in digitalizacije v logistične procese je zato nujna. Pri tem pa te tehnologije ne bodo zamenjale ljudi, ampak jim bodo le v pomoč za še učinkovitejše delo. Človek bo še vedno v središču razvoja. Brez njega ter poudarka na njegovem intelektualnem kapitalu in vseživljenjskem učenju, lahko namreč pozabimo na napredek.
****
Dodatne informacije: SRIP ACS+, Dunja Podlesnik, 01/ 236 17 35, dunja.podlesnik@acs-giz.si
_______________________________________________________________________________________________________________
Avtomobilska industrija v Sloveniji prispeva okvirno 10 % k bruto družbenemu proizvodu ter več kot 20 % k slovenskemu izvozu, vsi člani SRIP ACS+ pa, vključujoč vsa področja mobilnosti, prispevajo k bruto družbenemu proizvodu več kot 17 %. V slovenski avtomobilski industriji deluje več kot 100 dobaviteljev 1. in 2. nivoja in več kot 600 poddobaviteljev nižjih nivojev dobaviteljske verige. Poleg tega pa več kot 25 % vseh nagrajenih inovacij Gospodarske zbornice Slovenije izhaja iz avtomobilske industrije.