KREIRANJE IN PRENAŠANJE TEHNOLOŠKEGA ZNANJA V INDUSTRIJO JE NAŠE POSLANSTVO
O tehnološkem inštitutu Rudolfovo
Javni raziskovalni zavod Rudolfovo - Znanstveno in tehnološko središče Novo mesto je bil ustanovljen leta 2022 z namenom podpreti tehnološki razvoj in inovativnost jugovzhodne Slovenije, s tem pa tudi celotne države. V njem je trenutno zaposlenih 32 strokovnjakov in znanstvenikov, predvsem iz naravoslovno-inženirske sfere, nekaj pa tudi iz družboslovne. Z industrijskimi in aplikativnimi raziskavami se osredotočajo na področja industrije 4.0, digitalizacije, krožnega gospodarstva, intelektualne lastnine ter na prenos raziskovalnih rezultatov in tehnološkega znanja v okolje.
Rudolfovo je letos prejelo GZS-jevo zlato regijsko in srebrno nacionalno inovacijsko priznanje za uvajanje virtualne resničnosti v razvoj izdelkov.
Prenos znanstveno-raziskovalnih rešitev in dosežkov v industrijsko okolje je zelo pomemben za razvoj gospodarstva in družbe. Tega se dobro zaveda tudi član SRIP-a ACS+, tehnološki inštitut Rudolfovo v Novem mestu. Že dobro leto namreč v njem spodbujajo sodelovanje med gospodarskimi in raziskovalnimi dejavnostmi ter omogočajo razvoj in testiranje novih orodij in metod.
O pomenu Rudolfovega za razvoj gospodarstva, aktivnostih, konkurenčnih prednostih in viziji razvoja tega še ne dve leti starega znanstvenega inštituta smo se zato v Novem mestu pogovarjali z njegovim direktorjem prof. dr. Janezom Povhom in strokovnim sodelavcem, raziskovalcem, pa tudi predavateljem na številnih fakultetah in srednjih šolah dr. Krištofom Debeljakom, ki na Rudolfovem koordinira industrijske projekte.
Direktor Rudolfovega prof. dr. Janez Povh ob aktualni pridobitvi, industrijskem CT skenerju za globinsko slikanje različnih izdelkov.
S katerimi besedami bi najbolje opisala Rudolfovo?
(Dr. Povh): Robotika. 3D tehnologije. Energetika. Digitalni dvojčki. Navidezna resničnost. Prenos znanja v industrijo. Zakaj? Na vseh teh področjih imamo svoje tehnološke laboratorije, v katerih ekipe strokovnjakov z uporabo najsodobnejše opreme razvijajo različne rešitve s področij upravljanja energije, s ciljem biti neodvisen od elektro omrežja, s področja zajema 3D podatkov o izdelkih in naprednih meritev, s področja robotike, avtomatizacije in digitalnih dvojčkov.
(Dr. Debeljak): Jaz bi poudaril predvsem različne vrste resničnosti in inteligentno proizvodnjo. Mi smo se namreč v prvi fazi osredotočili predvsem na upravljanje procesov, torej bolj na programske kot na strojne rešitve. To je na poslovne sisteme, digitalne dvojčke ter načrtovanje in vzdrževanje z uporabo umetne inteligence. In tukaj smo drugačni od drugih.
Veliko vsega. Na kaj pa ste še posebej ponosni, na katere aktivnosti in dosežke?
(Dr. Povh): Nedvomno na zlato regijsko in srebrno nacionalno inovacijsko priznanje s strani Gospodarske zbornice Slovenije na področju uvajanja virtualne resničnosti v razvoj izdelkov. Zelo dobra je tudi tehnološka opremljenost naših laboratorijev in kompetentnost ekip, ki v njih delujejo. Laboratorij LabTop, ki je namenjen razvoju in demonstraciji pametne proizvodnje je edinstven v Sloveniji in širše.
Strokovnjaki in znanstveniki v Rudolfovem pri svojem delu uporabljajo najsodobnejšo tehnično opremo.
(Dr. Debeljak): Ponosni smo tudi na industrijski CT skener, dokaj velik in drag kos opreme, ki ga nima nobena akademska ustanova daleč naokoli, zato smo zanimivi tudi za avtomobilska in druga podjetja. Omogoča namreč globinsko slikanje različnih izdelkov, iskanje strukturnih napak ter merjenje skrite geometrije izdelkov npr. v elektro, strojni, farmacevtski in seveda avtomobilski industriji.
Kaj pa lahko partnerji oz. tisti, ki sodelujejo z vami še dobijo od vas? Kaj jim lahko še ponudite?
(Dr. Povh): Med vsemi javnimi inštituti v Sloveniji smo mi verjetno najbolj usmerjeni na aplikativne in industrijske raziskave. To jemljemo kot izziv, kot poslanstvo. Smo pa tudi zelo dobro opremljeni z najsodobnejšo opremo s svojega področja dela. Tudi zato, ker smo najbolj novi. In s to opremo želimo maksimalno prispevati k razvoju gospodarstva na zgoraj omenjenih področjih.
Dr. Krištof Debeljak
(Dr. Debeljak): Podjetja že hodijo k nam in se zanimajo za naše storitve. Kar nekaj projektov smo že realizirali in aktivno delujemo na tem, da bi jih bilo v prihodnje še več. Konec novembra odpiramo dva laboratorija, Lab3D za 3D tehnologije in LabM za raziskave na področju obnašanja materialov v industrijskih procesih. Spomladi pa bo zaživel še LabE, laboratorij za upravljanje z energijo, kjer bomo v te namene pionirsko raziskovali uporabo superkondenzatorjev.
Zakaj članstvo v ACS-u? Kako vam grozd pomaga pri vaši rasti in razvoju?
(Dr. Povh): V tem klubu so imenitna podjetja, z veliko znanja s pravega področja. Pa tudi vodstvo SRIP-a ACS+ je zelo napredno, zelo korektno. Za to, kar vložimo, dobimo zelo veliko. To je SRIP, s katerim imamo dobre izkušnje.
(Dr. Debeljak): Všeč mi je strateška usmerjenost za doseganje ciljev, ki ga ima SRIP ACS+, ta jasna pot, ki jo potrebujemo za razvoj slovenske avtomobilske industrije in industrije nasploh.
V Rudolfovem bodo kmalu začeli uporabljati tudi aplikativno kvantno računalništvo.
Kaj načrtujete v bližnji prihodnosti? Kje in kaj bo Rudolfovo leta 2030?
(Dr. Povh): Do 2027 načrtujemo obseg svojega poslovanja več kot podvojiti, z dveh milijonov evrov na približno pet milijonov evrov in tudi povečati obseg zaposlenih s 35 ljudi na 70 sodelavk in sodelavcev. V Sloveniji želimo biti najpomembnejši na področju industrijskih raziskav. Predvsem pa želimo v tem času, do leta 2027 vstopiti na novo področje, to je v svet aplikativnega kvantnega računalništva. Upamo, da bomo do takrat v Sloveniji imeli svoj kvantni računalnik.
****
Dodatne informacije: SRIP ACS+, Erik Blatnik, 01/ 236 17 35, erik.blatnik@acs-giz.si
_______________________________________________________________________________________________________________
Avtomobilska industrija v Sloveniji prispeva okvirno 10% k bruto družbenemu proizvodu ter več kot 20 % k slovenskemu izvozu, vsi člani SRIP ACS+ pa, vključujoč vsa področja mobilnosti, prispevajo k bruto družbenemu proizvodu več kot 17 %. Panoga ustvari 7,5 milijarde evrov letnih prihodkov. V slovenski avtomobilski industriji deluje več kot 100 dobaviteljev 1. in 2. nivoja in več kot 600 poddobaviteljev nižjih nivojev dobaviteljske verige. Poleg tega pa več kot 25 % vseh nagrajenih inovacij Gospodarske zbornice Slovenije izhaja iz avtomobilske industrije.