Intervju: USTVARJAMO DODANO VREDNOST, SAJ SMO NAJVEČJI POZNAVALCI ALUMINIJA
Na kratko o Talumu
Talum je podjetje z več kot 70-letno tradicijo proizvodnje aluminija in aluminijastih izdelkov. Sodi v ozek krog najučinkovitejših proizvajalcev aluminijevih zlitin, kamor se uvršča zaradi najsodobnejših tehnologij in nenehnih vlaganj v razvoj. V podjetju je zaposlenih več kot 1300 ljudi, ki z vztrajnostjo, pogumom, zavzetostjo in motiviranostjo uresničujejo skupne cilje družbe ter ob najvišji ravni varnosti in zdravja pri delu skrbijo za vzajemno sobivanje z okoljem, v katerem delujejo. Lani so prodali dobrih 107.000 ton aluminijastih izdelkov, od tega največ rondelic za izdelavo aluminijastih tub in doz. Od leta 2016 delujejo tudi v avtomobilski industriji, kjer njihove kakovostne ulitke najdemo v številnih gospodarskih in osebnih vozilih ter motociklih.
V Talumu največ prometa ustvarijo z izdelavo rondelic za aluminijaste tube in doze.
Aluminij velja za izjemno cenjen in trajen material. Čeprav se proizvaja šele 130 let, ni področja, kjer se ne bi uporabljal. Je tudi tako imenovana zelena kovina, saj se za njegovo reciklažo porabi le 5 odstotkov energije v primerjavi s proizvodnjo primarnega aluminija v elektroliznih celicah. Kot material pa se lahko uporablja še več stoletij in praktično nikoli ne postane odpadek.
Tega se zelo dobro zavedajo v Talumu v Kidričevem, kjer s to kovino dnevno sobivajo, saj tamkajšnjim ljudem kruh daje že skoraj tri četrt stoletja. Zato smo se z direktorjem njihove poslovne enote Ulitki in tudi aktivnim članom SRIP ACS+ mag. Avgustom Šibilo, ki Talum dodobra pozna, saj je tam zaposlen že skoraj 40 let, pogovarjali o uspehih, dosežkih in izzivih podjetja, na kaj so še posebej ponosni ob svoji več kot 70-letni tradiciji in kakšna je pomembnost te izjemne kovine, ki je uvrščena tudi na seznam strateško pomembnih surovin.
Mag. Avgust Šibila poudarja, da v Sloveniji lahko delamo izključno proizvode z visoko dodano vrednostjo, ki izhaja iz kompleksnosti in inovativnih rešitev.
Gospod Šibila, če bi lahko s tremi besedami opisali Talum, katere tri bi izbrali?
Prva bi bila nedvomno ALUMINIJ. Druga PREOBRAZBA. Tretja pa seveda RAZVOJ.
Zakaj ste izbrali prav te?
ALUMINIJ je že 70 let rdeča nit vsega, kar v Talumu počnemo in bo tako verjetno ostalo še naslednjih 70 let. Kljub temu se prilagajamo okolju, zato potrebujemo PREOBRAZBO, ki trenutno poteka v našem podjetju. Ta bo verjetno potekala še nekaj let, saj se spreminja ne samo naše notranje, Talumovo okolje, ampak tudi zunanje. Mi s to preobrazbo sledimo temu, kar se dogaja v zunanjem okolju. Prav tako pa je za rast potreben RAZVOJ. Razvoj, razvoj in še enkrat razvoj. Mi danes v Sloveniji nismo več nizkostroškovna lokacija, kar odkrito povemo tudi našim kupcem. Mi danes v Sloveniji lahko delamo izključno proizvode z visoko dodano vrednostjo, ki izhaja iz kompleksnosti in inovativnih rešitev.
Lani ste praznovali 70 let delovanja. Začetki Taluma segajo že v 2. svetovno vojno, ko so takrat še Nemci tu v Kidričevem načrtovali proizvodnjo aluminija in začeli graditi prve proizvodne hale. V tem času se je v podjetju zgodilo marsikaj. Tudi vstop v avtomobilsko industrijo pred skoraj desetletjem. Na kaj ste še posebej ponosni?
Vedno smo pravočasno zaznavali nevarnosti ali izzive iz zunanjega okolja in se na njih ustrezno odzivali. V našem programu ulitkov za avtomobilski segment nam je uspelo vzpostaviti temelje in vse poslovne procese, da se ta dejavnost uspešno izvaja s poudarkom predvsem na razvoju. V Talumu imamo danes lastno orodjarno in inženiring, s katerim smo sposobni ne samo zasnovati ampak tudi izvesti robotizirane, avtomatizirane in digitalizirane procese. Z lastnim znanjem in izkušnjami lahko razvijemo tehnologije, ki jih bomo uporabljali v prihodnosti. Sicer smo v Talumu osvojili in vzpostavili tri različne tehnologije litja aluminijskih ulitkov, in sicer nagibno-gravitacijsko, nizkotlačno in visokotlačno litje. To je izjemna redkost v Evropi.
Pa tudi verjetno konkurenčno prednost?
Seveda. Ko kupec pride k nam s povpraševanjem, mu lahko ponudimo več možnih rešitev. Ne ponujamo mu le ene tehnologije ampak tri. Vsaka izmed njih ima namreč svoje prednosti in skupaj s kupcem potem lahko izberemo najboljšo in najbolj primerno za konkreten projekt.
V Talumu veljajo za največje poznavalce aluminija v Sloveniji in širše, saj ta dragocen material proizvajajo že dobrih 70 let.
Kaj vas poleg tega še dela drugačne? Zakaj kupci raje pridejo do vas namesto do konkurentov, ki jih ni malo na trgu?
Za kupca vedno želimo ustvarjati dodatno dodano vrednost. Na podlagi naše dolge zgodovine povezanosti z aluminijem, lahko rečemo, da sodimo tako v Sloveniji kot širše med večje poznavalce aluminija kot materiala in njegovih zlitin. Marsikateri kupec to vé in nas zato tudi naslavlja z različnimi izzivi. Ti se nanašajo predvsem na ustrezno izbiro materiala ter dodatne izboljšave in modifikacije, ki prispevajo k mehanskim in trajnostnim lastnostim materialov ter njihovi obstojnosti.
Velikokrat v vaših nastopih poudarjate, da Slovenija in s tem tudi Talum ni »low-cost« (nizkocenovno, op. a.) ampak »best-cost« destinacija (najboljša cena, op. a.). Kaj konkretno imate s tem v mislih?
Predvsem to, da na koncu, ko potegnemo črto, kupec v Talumu zagotovo dobi največ. Talum ima pri kupcih status zanesljivega in kakovostnega dobavitelja, ki je sposoben z inovativnimi rešitvami dodati vrednost končnim proizvodom. Prav tako se ne spomnim, da bi kdaj zamujali z odpremami ali da kdaj ne bi opravili svojega dela. Roki pa so v avtomobilski industriji izjemno pomembni. Naša kakovost je na visokem nivoju, v primerjavi z našimi konkurenti imamo zelo malo reklamacij, prav tako imamo malo blagovnega izmeta v proizvodnem procesu. Kupci cenijo tudi našo kapitalsko moč in stabilnost pri poslovanju, ki je pomembna pri pridobivanju finančnih sredstev za razvoj in zagon novih projektov. To pa danes v Evropi ni več tako zelo pogosto.
Večino izdelkov v Talumu pridelajo s pretaljevanjem odpadnega aluminija, s čimer pomembno prispevajo k trajnostnemu razvoju podjetja in okolice, v kateri delujejo.
Talum je nekoč, ko je še z elektrolizo proizvajal primarni aluminij, porabil ogromno električne energije. Z zaustavitvijo elektrolize se je poraba električne energije drastično znižala, zdaj v svojih procesih uporabljate kot energent predvsem zemeljski plin. Kako se soočate z vse ostrejšimi zahtevami po tako imenovani zeleni proizvodnji?
Naši kupci si prizadevajo za proizvode s čim nižjim ogljičnim odtisom in dobavitelji smo pomemben temelj teh prizadevanj. Poleg vseh ostalih kakovostnih parametrov kupcem poročamo tudi o našem ogljičnem odtisu oz. po domače povedano, koliko CO2 spustimo v zrak za proizvodnjo naših izdelkov. Aluminijeve zlitine, ki bazirajo na pretaljevanju sekundarnega aluminija, kupujemo na trgu. Za pretaljevanje zlitin v talilnih pečeh v Talumu trenutno uporabljamo zemeljski plin, raziskujemo pa različne možnosti, kako v prihodnje delež plina kot energenta v naših procesih znižati oz. ga nadomestiti s čistejšimi viri energije (npr. električna energije, vodik, itd.). Je pa potrebno poudariti, da se pri pretaljevanju zlitin porabi le 5 odstotkov energije, ki bi jo sicer porabili za proizvodnjo primarnega aluminija v elektroliznih celicah. Tako, da je bil v Talumu z uvajanjem sekundarnega aluminija v proizvodnjo, narejen velik korak k okoljski nevtralnosti.
Katere konkretne projekte pa še izvajate v okviru tako imenovane zelene industrijske preobrazbe? Ta v Evropski uniji namreč postaja čedalje pomembnejša in tudi neizogibna.
V Talumu izvajamo številne ukrepe, s katerimi znižujemo porabo energentov, ne samo zaradi okoljskega temveč tudi zaradi stroškovnega vidika. Povečujemo uporabo obnovljivih virov energije, izboljšujemo našo energetsko učinkovitost, recikliramo in promoviramo trajnostne prakse med našimi zaposlenimi in poslovnimi partnerji. Istočasno se spogledujemo tudi z novimi tehnologijami, s katerimi skušamo minimizirati naš okoljski odtis. Tako smo npr. na strehah tovarniških objektov že 2023 namestili majhne sončne elektrarne s skupno močjo 3,8 MW in razmišljamo tudi o alternativnih gorivih kot je vodik in podobno.
Talum je v avtomobilski industriji prisoten relativno kratek čas, od leta 2016. Kljub temu njihove izdelke najdemo v številnih gospodarskih in osebnih vozilih ter motociklih.
Talum je član ACS Slovenskega avtomobilskega grozda že 20 let. Kje vidite prednosti članstva v našem Združenju?
SRIP ACS+ in Misija GREMO povezujeta slovensko industrijo mobilnosti v skupnih projektih in v prizadevanjih za vzpostavitev konkurenčnega okolja, predvsem pa jasno naslavljata trenutno situacijo in izzive celotnega industrijskega, raziskovalnega in socialnega okolja. Slovensko mobilnostno industrijo je ACS izredno uspešno povezal v različnih razvojnih projektih, kjer prihaja do izmenjave znanj, izkušenj in sinergij na številnih področjih, kjer se podjetja dopolnjujejo in nadgrajujejo. Toliko sodelovanja med slovenskimi podjetji v preteklosti ni nikoli bilo. Vsaj ne v takem obsegu. Ne spomnim se, da bi velika podjetja, kot so Domel, Hidria, Kolektor, Talum, Impol, Acroni, Unior, Iskra in druga, sodelovala na takšen način, kot sodelujemo znotraj ACS-a. S projekti Misije GREMO in odprtimi diskusijami si vsa podjetja, ki smo vključena v to Združenje, pomembno dvigujemo dodano vrednost.
Kje v Misiji GREMO ste aktivni, na katerih področjih?
Misija GREMO je pomembna predvsem zato, ker podjetja, ki na trgih delujejo samostojno, kot recimo Talum, in niso del večjih, tudi globalnih sistemov, z medsebojnim sodelovanjem v različnih projektih pridobivamo širši vpogled, kontekst in nagovarjamo izzive, ki jih sicer niti ne bi zaznali. V projektih Misije GREMO je trenutno vključenih več kot 30 podjetij, tako mikro in malih kot srednjih in velikih. Mi sodelujemo pri projektu Lightweight, ki se osredotoča na razvoj lahkih materialov in komponent. S poznavanjem aluminija v tem projektu igramo kar pomembno vlogo. Iščemo namreč rešitve, kako znižati težo končnih izdelkov, z izboljšanjem mehanskih lastnosti materialov in izdelkov, kar je posebej na področju mobilnostne industrije, ključnega pomena.
Proizvodnja aluminijastih ulitkov, podprta z višjo stopnjo robotizacije, avtomatizacije in digitalizacije, s katerimi v Talumu znižujejo fizične obremenitve in povečujejo produktivnost procesov.
Kako pomembne pa so izboljšave na področju tehnologij litja in mehanske obdelave?
Zelo. Smo v obdobju velikih sprememb, ki jih narekujejo spremembe v tehnološkem okolju in pričakovanja socialnem okolju. Naš cilj je vzpostaviti proizvodne procese, kjer bo posamezen zaposleni čez nekaj let ustvaril dvakrat več dodane vrednosti in to ne na način, da bo mu težje, temveč da bo mu lažje kot danes. Prav zato razvijamo lastne rešitve na področju tehnologij litja, podprte z višjo stopnjo robotizacije, avtomatizacije in digitalizacije, s katerimi bomo znižali fizične obremenitve in povečali produktivnost procesov. Pri postopkih mehanske obdelave tankostenskih ulitkov razvijamo in uvajamo nove tehnologije za kontrolo kakovosti, in uvajamo koncepte samoučenja strojev, podprte tudi z uporabo umetne inteligence. Področje razvoja rešitev za področje elektromobilnosti je polno izzivov in priložnosti.
Kje vidite Talum čez 5, 10 let? Recimo leta 2035?
Svet in z njim avtomobilska industrija se korenito spreminjata. Uspešni bodo tisti, ki se bodo znali najbolje prilagoditi novonastalim okoliščinam in z intenzivnim razvojem novih rešitev stopiti v obdobje, ki ga ne moremo več zaustaviti. V Talumu trenutno najpogosteje uporabljamo besede zelena preobrazba, razvoj, inovativnost, podjetnost, produktivnost, fleksibilnost, digitalizacija, dodana vrednost. In jih tudi živimo. Zato se še naprej osredotočamo v rast dodane vrednosti in obseg dejavnosti, intenzivni razvoj procesov in novih izdelkov, povečevanje produktivnosti z uvajanjem rešitev Industrije 4.0 in zeleno preobrazbo.
Kidričevo se razvija v močno industrijsko in razvojno središče, po merah prihajajočega časa. Pri tem se veliko poudarka namenja trajnosti.
Industrijska cona v Kidričevem, katere večji del je Talum, se razprostira na več kot 170 ha zemljišča. Vidite priložnost za razvoj tudi na tem področju?
Nedvomno. Poleg vsega naštetega dodaten potencial vidimo in že izkoriščamo tudi v naši cestni, železniški in predvsem energetski infrastrukturi na območju industrijske cone. Predvsem v kontekstu globalne energetske transformacije, to je izrabe obnovljivih virov, hrambe električne energije in novih tehnologij povezanih s proizvodnjo, hranjenjem in uporabo vodika. Zelo se trudimo in tudi delamo na tem, da bo v naslednjih letih v Kidričevem nastalo močno industrijsko in razvojno središče, po merah prihajajočega časa. Smo v obdobju velikih sprememb, po drugi strani pa tudi velikih priložnosti. Dajmo jih izkoristiti.
****
Dodatne informacije: SRIP ACS+, Erik Blatnik, 01/ 236 17 35, erik.blatnik@acs-giz.si
_______________________________________________________________________________________________________________
Avtomobilska industrija v Sloveniji prispeva okvirno 10% k bruto družbenemu proizvodu ter več kot 20 % k slovenskemu izvozu, vsi člani SRIP ACS+ pa, vključujoč vsa področja mobilnosti, prispevajo k bruto družbenemu proizvodu več kot 17 %. V slovenski avtomobilski industriji deluje več kot 100 dobaviteljev 1. in 2. nivoja in več kot 600 poddobaviteljev nižjih nivojev dobaviteljske verige. Poleg tega pa več kot 25 % vseh nagrajenih inovacij Gospodarske zbornice Slovenije izhaja iz avtomobilske industrije.