Intervju: EVROPSKA AVTOMOBILSKA INDUSTRIJA BO ŠLA NAPREJ

Glavni direktor Hidrie Bojan Gantar pravi, da si vsi želimo biti mobilni, zato v črno prihodnost avtomobilske industrije ne verjame.

Glavni direktor Hidrie Bojan Gantar pravi, da si vsi želimo biti mobilni, zato v črno prihodnost avtomobilske industrije ne verjame.

01. 04. 2025 | Novice

Na kratko o Hidrii

Hidria je eno vodilnih evropskih podjetij na področju inovativnih rešitev za avtomobilske in industrijske tehnologije. Z dolgoletno tradicijo, vrhunskim razvojem in globalno prisotnostjo ustvarjajo prebojne trajnostne rešitve ter s tem prispevajo k zmanjševanju ogljičnega odtisa in dvigu kakovosti življenja. Podjetje je tudi eno najbolj inovativnih v Evropi, za kar je dobilo številne nagrade, med njimi tudi certifikata družbeno odgovoren delodajalec in športu prijazno podjetje. Današnji uspehi Hidrie temeljijo na več kot petdesetletni tradiciji poslovanja. Danes na osmih lokacijah v Sloveniji, Nemčiji, na Madžarskem in Kitajskem zaposlujejo skoraj 2000 predanih sodelavk in sodelavcev. Od lani so v 100-odstotni lasti španske multinacionalke Gonvarri Industries.

Evropska avtomobilska industrija je, tako kot slovenska, v fazi korenite transformacije. Sooča se namreč s številnimi izzivi. Proizvodni procesi se vse bolj avtomatizirajo in digitalizirajo, uvajajo se novi poslovni modeli, iščejo se inovativne in prebojne zelene tehnološke in tehnične rešitve. Da bo mera polna pa z Vzhoda prihaja še ostra konkurenca na področju proizvodnje in prodaje električnih in elektrificiranih vozil. Kitajska je namreč v avtomobilsko industrijo vstopila s polnim zagonom.

Kako to občutijo veliki in pred kakšnimi izzivi so se znašli? Jim trenutno stanje v evropski avtomobilski industriji, ki jo nekateri želijo prikazati kot izjemno slabo, predstavlja težavo ali priložnost? Kje so tu Kitajci? Se jih moramo bati ali z njimi sodelovati? Vse to smo vprašali glavnega direktorja Hidrie Bojana Gantarja, ki nas je sprejel na sedežu podjetja – tam, kjer se je zgodba tega izjemno uspešnega globalnega podjetja začela pred skoraj 55 leti. V Spodnji Idriji.

V Hidrii so ponosni na svoje zaposlene in vodstvene strukture. V 55-ih letih jim je namreč uspelo narediti eno najbolj inovativnih podjetij.

Gospod Gantar, kako bi s kar najmanj besedami opisali Hidrio? Običajno damo našim sogovornikom za opis na voljo tri besede. Vaša korporacija pa jih ima lahko nekoliko več, saj je zgodovina Hidrie res bogata.

Težko z nekaj besedami opišem vse, kar se dogaja v Hidrii. Zagotovo pa nas najbolje opišejo naše ključne vrednote, ki povezujejo zaposlene in vse naše deležnike. Cenimo in spodbujamo odgovornost, spoštovanje in sodelovanje, znanje in kompetentnost ter inovativnost in odličnost. Prizadevamo si, da omenjene vrednote vsakodnevno uresničujemo tudi pri svojem delu na najrazličnejših področjih, jih upoštevamo pri sprejemanju odločitev, prav tako tudi v komunikaciji in medsebojnih odnosih.

Na kaj pa ste v svoji skoraj 55-letni zgodovini najbolj ponosni? Zgodba Hidrie se je namreč začela leta 1971, ko so iz Iskre Železniki v Spodnjo Idrijo prenesli odpisani program elektromotorjev, da bi imeli tukajšnji ljudje ob zapiranju idrijskega rudnika živega srebra še naprej delo.

Zagotovo smo ponosni na vse generacije naših zaposlenih in vodstvenih struktur, ki so to zgodbo zgradile, da je Hidria danes v svojih segmentih ena najbolj inovativnih družb v Sloveniji in svetu. Ponosni smo tudi na to, da smo se znali pravilno odločati in odreagirati tudi v bolj turbulentnih obdobjih in izzivih od današnjih. Z našimi inovativnimi izdelki in rešitvami smo tako stalno zagotavljali rast in razvoj družbe ter na ta način nenehno razvijali kakovostna delovna mesta. Kot dober zaposlovalec, ki se zaveda širše družbene odgovornosti in pomena vseh deležnikov, s katerimi sodelujemo, smo pripevali pomemben delež k razvoju okolij, v katerih delujemo.

Industrija se spreminja. Tega se v Hidrii dobro zavedajo, zato so zgradili nov visokotehnološki center za e-mobilnost, kjer z najnovejšo tehnologijo proizvajajo rešitve za vodilne evropske proizvajalce e-vozil.

V čem pa je vaša konkurenčna prednost? Kaj z vami dobijo kupci oziroma poslovni partnerji česar pri drugih ne morejo?

Imamo zelo razvite razvojne kapacitete. Skozi leta smo razvili dolgoročna partnerstva s kupci, dobavitelji in drugimi deležniki. Smo inovativni. Med zaposlenimi pa imamo visoko stopnjo znanja in usposobljenosti. V letu 2024 smo zabeležili kar 65.565 ur izobraževanj in usposabljanj zaposlenih, kar je dvakrat več od povprečja slovenskih družb. 20 mladih perspektivnih sodelavk in sodelavcev je lani zaključilo Hidriino Akademijo vodenja. Z izboljšavami, ki so jih predlagali zaposleni, pa smo presegli zastavljeni cilj in skupno ustvarili kar 14 milijonov evrov prihrankov.

Konkurenčne prednosti vedno pridejo prav. Poslovati v avtomobilski industriji pa zna biti včasih zelo zahtevno. Trenutno smo v takšnih časih. Nekateri mediji, politiki, strokovnjaki bi evropsko avtomobilsko industrijo že kar pokopali. Se strinjate z njimi? Je res tako težko?

Mi se ne bojimo, da bi naša, evropska avtomobilska industrija kar propadla. Komaj uporabim to besedo. Vsi si želimo biti mobilni in bomo mobilni. Še kar nekaj časa se bomo vozili z avtomobili. Želja po mobilnosti, tudi v drugih koncih sveta, ne le v Evropi, ZDA in Kitajski, postaja kvečjemu večja in avtomobilska industrija je in bo tukaj zato, da zagotovi vozila in mobilnostne rešitve. Dejstvo pa je, da se industrija spreminja, zlasti na tehnološkem področju. Ljudje se po naravi bojimo sprememb. Tudi podjetja ne moremo trgu vsilit nove tehnološke rešitve.

Tu mislite na prehod z vozil z motorjem na notranje zgorevanje na električna vozila in e-mobilnost, kar je do zdaj v EU, grdo rečeno, vsiljevala Evropska komisija?

Tako je. Ta transformacija sicer poteka. A ne bo šlo čez noč, čez dve, tri leta, kot so to nekateri mislili. V Evropi bo trg, torej kupci in vozniki, in ne politika, diktiral, katera vozila in obliko mobilnosti bomo uporabljali. Hidria ima tu dobro pozicijo, saj smo s sistemi za hladen zagon dizelskih vozil prisotni v segmentu motorjev z notranjim zgorevanjem ter s ključnimi deli za elektromotorje v segmentu e-mobilnosti. Kot vsak pameten gospodar ne nosimo vseh jajc v eni košari. Iščemo pa tudi priložnosti na drugih globalnih trgih, kot je denimo Indija. Priložnosti za nadaljnjo rast zagotovo so.

Čeprav so v Hidrii s svojimi izdelki in rešitvami močno prisotni tudi v segmentu električnih vozil verjamejo, da bo v Evropi tempo, katera vozila in obliko mobilnosti bomo uporabljali, diktiral le trg in ne politika.

Kaj pa Kitajska? Tam imate že dalj časa svoje podjetje? Bi se morali bati Kitajcev? Nekateri kar pošteno strašijo pred njimi, češ da nam bodo popolnoma prevzeli avtomobilsko industrijo?

Kitajcev se zagotovo ne smemo bati. To, kar se zdaj dogaja, ni prvi vstop avtomobilskih podjetij z Vzhoda. Pred tem so na naš trg prišli že Japonci in Južni Korejci. Tega smo že navajeni. Prej bi rekel obratno. Kitajski pohod na evropski avtomobilski trg moramo izkoristiti za sodelovanje in skupen nastop na globalnih trgih. Imamo znanje, imamo konkurenčne prednosti, imamo vrhunske izdelke in rešitve. Dajmo to izkoristiti.

Pravijo, da se z velikimi ni smiselno bojevati in izčrpavati, ampak sodelovati in skupaj iskati rešitve. Se strinjate s tem?

V Hidrii iščemo priložnosti za potencialno partnerstvo s katerim od kitajskih podjetij, in sicer za skupen nastop na globalnih trgih, ne toliko na Kitajskem. V Indiji pa ravno obratno. Tam iščemo partnerstvo za nastop in prodajo na indijskem trgu, tako imenovani 'joint venture'. Prepričani smo namreč, da se bo avtomobilski trg tam še močno razvijal. Ker pa smo še v fazi proučevanja, odločanja in pogajanj, zaenkrat lahko povem le to. Ko bo stvar zrela, pa še kaj več.

Evropska komisija je napovedala, da bo za obrambne namene Unije do leta 2030 sprostila dodatnih 800 milijard evrov. Nekatera avtomobilska podjetja tako v Nemčiji kot v Sloveniji, pa tudi drugod, so že napovedala, da v tem segmentu vidijo obilo priložnosti. Tudi vi?

Hidria zgodovinsko gledano nikoli ni bila prisotna v obrambni industriji. Se pa določeni proizvajalci in dobavitelji znotraj evropske avtomobilske panoge preusmerjajo v obrambno industrijo. Ker ti proizvajalci za potrebe krepitve proizvodnje za obrambno industrijo iščejo rešitve za današnji avtomobilski segment, smo na tej osnovi tudi v Hidrii že dobili izražen interes za prevzem slednjega. Vprašanja vključitve v obrambno industrijo smo se že dotaknili, ali torej vstopiti v obrambno industrijo ali ne. Nismo pa še sprejeli odločitve. Ker pri tem obstaja moralno-etična dilema, bomo, če pride do konkretnih ponudb, vsako izmed njih dodobra pretehtali in se odločili od primera do primera.

Hidria zgodovinsko gledano nikoli ni bila prisotna v obrambni industriji. Bodo pa, če pride do konkretnih ponudb v tej smeri, vsako izmed njih dodobra pretehtali in se odločili od primera do primera.

Hidria je ustanovni član ACS Slovenskega avtomobilskega grozda in ena najdejavnejših članic. Kaj pridobivate s članstvom v našem združenju? Kako vam ta pomaga pri vašem razvoju?

V ACS-u je zelo pomembno povezovanje in sodelovanje, ki sta tudi naši ključni vrednoti. To smo zelo dobro vključili v Misijo GREMO, kjer skupaj z ostalimi partnerji iščemo inovativne in prebojne rešitve za zeleno in digitalno transformacijo slovenske avtomobilske industrije. Prav tako povezani se lahko bolje in učinkoviteje pogajamo in pogovarjamo s političnimi odločevalci, kot so Vlada Republike Slovenije, njena ministrstva in strokovne službe, tudi z izobraževalnimi ustanovami, ter tako pomembno vplivamo na oblikovanje poslovnega okolja, v katerem delujemo.

Od poslovnega okolja in ukrepov naše in ostalih držav bo odvisna tudi slika evropske avtomobilske industrije v prihodnosti. Kje bo naša panoga in z njo Hidria čez 10 let?

Poznavajoč in razumevajoč aktualne trende smo prepričani, da bo Hidria z današnjih skoraj 400 milijonov evrov letnih prihodkov v petih letih zrasla na vsaj 600 milijonov evrov in to z organsko rastjo. Še vedno bo naše razmerje med avtomobilskim in industrijskim delom 60 proti 40 odstotkov. In tako vidimo tudi razvoj avtomobilske industrije. Priložnosti so. Pri tem nadaljujemo s trajnostno transformacijo produktnega portfelja in vseh procesov, ki jih avtomatiziramo, robotiziramo in digitaliziramo. Kot del multinacionalke Gonvarri Industries pa ne gledamo več le po Evropi, ampak postaja naše tržišče celoten svet.

Če se izrazim v športnem žargonu, treba je pošteno trenirati, se pripravljati na naslednjo olimpijado, obenem kovati zmagovalno strategijo in potem ne bo težave dobiti medalje.

S tem bi se absolutno strinjal. Posel je namreč zelo podoben športu, saj obstajajo isti elementi kot v ekipnem športu. Taktika, tehnika, strategija. Včasih je treba tudi solo preigravati in vsak dan stremeti po napredku na vseh nivojih.

Evropska avtomobilska industrija ne bo kar tako obesila superg, drsalk, dresa na klin, kot bi želeli nekateri videti ali o tem na glas govorijo?

Ne bo. Ne bomo! To pa nikoli.

**** 

Dodatne informacije: SRIP ACS+, Erik Blatnik, 01/ 236 17 35, erik.blatnik@acs-giz.si 

_______________________________________________________________________________________________________________

Avtomobilska industrija v Sloveniji prispeva okvirno 10% k bruto družbenemu proizvodu ter več kot 20 % k slovenskemu izvozu, vsi člani SRIP ACS+ pa, vključujoč vsa področja mobilnosti, prispevajo k bruto družbenemu proizvodu več kot 17 %. V slovenski avtomobilski industriji deluje več kot 100 dobaviteljev 1. in 2. nivoja in več kot 600 poddobaviteljev nižjih nivojev dobaviteljske verige. Poleg tega pa več kot 25 % vseh nagrajenih inovacij Gospodarske zbornice Slovenije izhaja iz avtomobilske industrije.

Nazaj