BILI SMO DOVOLJ NORI ZA KONTROLO PROIZVODNJE WALMARTOVIH ŠTRUČK

Na kratko o Trilobitu

Podjetje Trilobit, specializirano za reševanje najzahtevnejših primerov s področja strojnega vida, sta leta 2016 ustanovila računalniška inženirja in zakonca Nataša in Janez Trilobit. Glavni fokus podjetja je avtomatizacija nadzora kakovosti izdelkov, večinoma v avtomobilskih podjetjih kot so Brose, Mahle, Domel, Kolektor, Hidria, pa tudi drugje, denimo v lesni, prehrambni in farmacevtski industriji, celo v Slovenski vojski. Ekipo sestavlja 8 izkušenih strokovnjakov z različnih področij, ki jim problemi proizvodnih podjetij predstavljajo izzive. Lotijo se jih celostno in strateško, saj gredo kot majhna in fleksibilna ekipa lahko še korak dlje za uspešen zaključek projekta.

V Trilobitu se trudijo, da zaposleni z veseljem hodijo v službo in se tam počutijo kot doma.

Kakovost je zelo pomemben dejavnik konkurenčne prednosti. Tisti, ki jo premore, ima več možnosti za uspeh in pozitivno rast, kupci pa se praviloma raje odločajo za njegove izdelke ali storitve. Avtomobilska industrija je pri vprašanju kakovosti neizprosna, zato morajo podjetja, ki delujejo v tej panogi temu področju nameniti še posebno pozornost. Trilobit jim lahko pri tem kakovostno pomaga.

Kot strokovnjaki za strojni vid namreč lahko s pomočjo kamer, ki v avtomatiziranem proizvodnem procesu slikajo ali snemajo različne tipe izdelkov, kakovostno razberejo informacije in na ta način določijo, kateri izdelki so dobri in kateri ne. Tako s pomočjo računalniškega vida izločijo vse slabe produkte in podjetju zagotovijo maksimalno kakovost.

Da bi izvedeli več o njihovem delovanju, smo odšli v Cerknico. Tam sta nas ob prisotnosti njune psičke Ylve, aljaške malamutke, sprejela zakonca Trilobit ter nam skozi sproščen pogovor razložila, kako in zakaj neverjetne ideje njihovih naročnikov spreminjajo v realnost. To dokazuje tudi tesno sodelovanje z ameriškim Walmartom, podjetjem, ki je globalno vodilno v ustvarjanju prihodkov in zaposluje kar 2,1 milijona ljudi.

Nataša in Janez Trilobit s svojo psičko Ylvo (ime v starem vikinškem jeziku pomeni volkulja), ki jima je velikokrat vir navdiha. Tudi na tem področju se kaže odprt duh podjetja.

Kako bi na hitro, s tremi besedami, opisala svoje podjetje? Kaj definira Trilobit?

(Nataša): Najprej zagotovo DRUŽINA, ker skrbimo eden za drugega in smo kot neke vrste podaljšana družina.

(Janez): Zelo veliko damo na odnose. Ne le, da hodimo v službo zaradi denarja in plače, ampak tudi, da se v njej dobro počutimo in je čas, ki ga preživimo tukaj, znosen. Druga beseda je zagotovo RAZVOJ. Tega zahteva vsak projekt, ki se ga lotimo, saj je vsak edinstven in moramo vsakemu posebej na novo prilagajati opremo, tehniko in algoritme. Tu ni tako imenovanega copy-paste sistema.

(Nataša): Tretja pa bi bila PODPORA. V tem smo res dobri. Vedno, ko prodamo kakšno našo napravo za preverjanje kakovosti, dejansko stojimo s kupcem do konca življenjskega cikla produkta, ki ga kontroliramo.

(Janez): Ker v proizvodnji se nenehno kaj spreminja. In če mi ne bi prilagajali naših naprav tem spremembam, kupec verjetno ne bi znal izkoristiti vseh potencialov stroja in bi bila kakovost njegovih izdelkov slabša.

(Nataša): Ali pa bi linija zaradi tega obstala, zaradi česar bi nastajali nepotrebni stroški. Hitra podpora je zato še kako pomembna.

Na kaj sta v svojih osmih letih delovanja še posebej ponosna? Kaj je tisto, kar Trilobit dela drugačnega od drugih?

(Janez): V teh letih smo še čisto vse projekte izpeljali. Do zdaj še nobenega kupca nismo pustili na cedilu in smo jim z našimi rešitvami zagotovili maksimalno dober nadzor nad kakovostjo izdelkov. Nihče nima našega »spomenika« v svoji proizvodnji.

(Nataša): Vedno jamčimo za to, da bomo projekt, pa naj si bo še tako zahteven in neverjeten, uspešno izpeljali. Vedno naredimo to, kar obljubimo.

V Trilobitu kupcev ne puščajo na cedilu. Vedno naredijo tisto, kar obljubijo.

Se pravi, se lotevate projektov, za katere večina ljudi meni, da so neizvedljivi?

(Nataša): Točno tako. Vsak lahko kupi senzorje in pametne kamere, ki rešujejo 70 odstotkov strojnega vida, a le malo jih zna učinkovito uporabiti. In tu potem v igro vstopi Trilobit. Mi smo strokovnjaki za reševanje najtežjih problemov.

(Janez): Nas podjetja pokličejo, ko nekaj ne morejo poceni pa hitro rešiti. In mi smo dovolj nori, da se tega lotimo in tudi izpeljemo (smeh). No ja, šalo na stran, ni čisto tako: pred naročilom projekta vedno naredimo študijo izvedljivosti, da najprej sebe prepričamo, da smo sposobni zadevo rešiti in šele nato damo ponudbo.

Koliko pa je v Sloveniji sploh vam podobnih strokovnjakov na področju strojnega vida?

(Nataša): Toliko, da se vsi med sabo poznamo (smeh). Bolj si pomagamo med sabo kot pa tekmujemo.

(Janez): Res smo majhna skupnost. Želel bi si, da nas je več, ker potem bi se lahko eden od drugega učili in razvijali.

Očitno bi vas res lahko proglasili za zaščiteno vrsto, saj celo ena največjih globalnih trgovskih verig Walmart na celem svetu ni našla dovolj dobrega strokovnjaka za strojni vid in je pomoč poiskala pri vas. Za kaj je pravzaprav šlo?

(Nataša): Walmart je za svoj prehrambni del naročil linijo za peko štručk, na kateri pa ni deloval strojni vid za nadzor kakovosti, saj podjetje, ki je izdelalo linijo ni bilo specializirano na tem področju. Stroj potem ni deloval kar dve leti, vmes je prišla še korona, Walmart pa ni imel nobenega strokovnjaka, ki bi si upal zagnati linijo.

Izzivov se ne ustrašijo. Še več. Želijo si jih in v njih uživajo.

In so našli vas, ki ste bili dovolj nori, da ste zagnali proizvodnjo Walmartovih štručk, ker nihče drug tega ni znal?

(Janez): Približno tako, ja. Zaradi tega zdaj želi Walmart imeti nas za partnerja za strojni vid.

(Nataša): Težavo z linijo smo odpravljali mesec in pol. Čez lužo je odpotovala kar cela družina, še otroka sva vzela s sabo. A na koncu nam je uspelo, zato nam je Walmart zaupal tudi nove naloge.

Nataša, vi ste sodelovali tudi pri postavitvi edinstvene linije za izdelavo svečke s senzorjem tlaka, ki so jo v Hidrii razvili za zniževanje škodljivih izpustov in porabo goriva v VW-jevih dizelskih vozilih. Ta linija nima para v svetu. Kako se spominjate teh pionirskih dni?

(Nataša): Tako zahtevnega projekta še nisem imela. Takrat kamere še niso imele visokih resolucij, tudi dovolj velikih telecentričnih objektivov ne, zato smo morali strojni vid namesto z eno izvesti z več kamerami. Te so iz več slik sestavile eno fotografijo. Morali smo kar precej improvizirati in to na koncu izpeljati učinkovito in kakovostno, tudi na programskem področju. Kljub temu je svečka danes kakovostno pregledana in ne odstopa od norm, ki jih je Hidrii postavil VW.

Največ priložnosti pravite je v avtomobilski industriji. Zato ste tudi član SRIP ACS+. Kako vam partnerstvo pomaga pri razvoju?

(Janez): S članstvom smo želeli še bolj izboljšati odnose z velikimi avtomobilskimi družbami v Sloveniji. To je bil glavni razlog za včlanitev. A z leti dojemamo, da s tem partnerstvom pridobivamo tudi zelo pomembne in koristne informacije s področja avtomobilske industrije. Da razumemo, kam gre svet, Evropa in tudi Slovenija na tem področju. Da vidimo, kako se obnašajo veliki avtomobilski igralci, kakšne so njihove vizije, kam gredo oziroma si želijo iti. Na podlagi tega potem lažje sprejemamo strateške odločitve in usmeritve.

Vrhunski razvoj je ena glavnih konkurenčnih prednosti Trilobita, saj je vsak projekt, ki se ga lotijo edinstven in morajo zato vsakemu posebej na novo prilagajati opremo, tehniko in algoritme.

Avtomobilska podjetja morajo razmišljati za vsaj pet do deset, če ne celo več let vnaprej. Kje se vi vidite v prihodnosti?

(Janez): Ne želimo se preveč diverzificirati. Želimo ostati večinoma v avtomobilski oziroma mobilnostni industriji, saj je urejena, polna inovacijskih izzivov in razume sodobno tehnologijo.

(Nataša): Tudi farmacija je zanimiva. V prihodnje bi sicer radi vstopili tudi na druga področja. A ne na preveč. Avtomobilski svet ostaja naša prioriteta.

(Janez): Vidimo, da se število kosov v avtu manjša. Človek bi rekel, da bo to posledično pomenilo manj dela za nas. Ampak ne. Imam občutek, da bo te kose, ki pa bodo še ostali v avtu, potrebno proizvajati v večjih količinah. In mi sodelujemo s tistimi proizvajalci, ki proizvajajo večje serije in si lahko privoščijo stroje za nadzor kakovosti.

(Nataša): Naša dolgoročna vizija je, da bi naše rešitve prepoznali veliki avtomobilski in tudi drugi igralci ter naše standarde uvedli v svoja podjetja po vsem svetu. Da bi bila naša tehnologija nadzora kakovosti standard za sodelovanje z velikimi. Ali povedano drugače, kdor naše tehnologije strojnega vida ne bi uporabljal v svojih proizvodnih procesih, ne bi mogel sodelovati z največjimi.

(Janez): Postati tako močan, da te najboljši v avtomobilski industriji želijo in zahtevajo zraven.

**** 

Dodatne informacije: SRIP ACS+, Erik Blatnik, 01/ 236 17 35, erik.blatnik@acs-giz.si 

_______________________________________________________________________________________________________________

Avtomobilska industrija v Sloveniji prispeva okvirno 10% k bruto družbenemu proizvodu ter več kot 20 % k slovenskemu izvozu, vsi člani SRIP ACS+ pa, vključujoč vsa področja mobilnosti, prispevajo k bruto družbenemu proizvodu več kot 17 %. V slovenski avtomobilski industriji deluje več kot 100 dobaviteljev 1. in 2. nivoja in več kot 600 poddobaviteljev nižjih nivojev dobaviteljske verige. Poleg tega pa več kot 25 % vseh nagrajenih inovacij Gospodarske zbornice Slovenije izhaja iz avtomobilske industrije.

Nazaj